Domov arrow Objave arrow Članki arrow Islamski koledar
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Islamski koledar Natisni E-pošta
Seznam objav
Islamski koledar
Stran 2
Stran 3
ImageSte se kdaj spraševali zakaj je mesec posta (Ramazan) vsako leto v drugačnem časovnem intervalu ali pa zakaj imamo muslimani danes težave s točnim določanjem začetka Bajrama enotno po celem svetu? Odgovore si lahko preberete v zanimivem članku Muhammada Iljasa, ki je objavljen pod naslovom »New Moon's Visibility and International Islamic Calendar«. Avtor je član Inštituta za astronomska raziskovanja v Maleziji. Članek sta ga prevedla Osman ef. Đogić in Matjaž Mihelčič.     Vloga islamskega koledarja je pomembna. Takšna je zaradi njegove vključenosti v pomembnejše ibadete, kot tudi to, da predstavlja značajni element islamske civilizacije. Odločitev o uvedbi lunarnega islamskega koledarja je bila sprejeta 10. zul-hidždžeta, v desetem letu po Hidžri, v času Poslančevega Poslovilnega hadža. Novi koledarski sistem se je začel z dnem prvega muharrema, po Poslovilnem hadžu. Nekaj let kasneje je bila uvedena islamska doba tako, da je bila datirana za deset let nazaj v leto Hidžre, to je v leto 0001 Hidžre.
    Širjenje muslimanov v vse dele sveta je privedlo do nujne internacionalizacije islamskega koledarja zaradi potreb pravilne uporabe v naslednjih stoletjih. Kljub temu v tem trenutku islamski koledar ne služi kot ustrezen časovni sistem – niti na lokalnem niti na globalnem nivoju. To je razvidno v dejstvu, da od dežele do dežele obstajajo velike razlike v določanju važnih datumov, kot so začetek Ramazana in Bajrama in celo v različnih delih iste dežele. Zgoraj navedeni problemi obstajajo zaradi pomanjkanja razumevanja uporabnih znanosti, pomanjkanja strokovnih odgovorov, pomanjkanja priročnih podatkov in informacij in zaradi odsotnosti mednarodnega sistema usklajevanja. Takšen položaj bi se spremenil, če bi v islamski svet   vpeljali mednarodni islamski koledar. Če bi se ustrezni sistem uporabil enotno v celem svetu, bi bil to začetek postopka, ki je nujen za »zdravljenje« smrtne bolezni islamskega koledarja. V bližnji prihodnosti bi to muslimanskemu svetu priskrbelo ugleden časovni sistem.
    Mednarodni islamski koledar temelji na treh točkah:

1.    Na uporabi naravnega lunarnega 180. meridiana – utemeljenega na ocenah o pričakovani vidljivosti – za izdelavo, lokalnih/regionalnih koledarjev
2.    Na mednarodnem aparatu za enotno globalno vpeljavo islamskega koledarja
3.    Na mehanizmu za raziskovanje in prebiranje ter na občasnem pregledu postopka

Da bi vzpostavili okvir za pravilno uvedbo islamskega koledarja temelječega na gornjih točkah in da bi premagali trenutno nejasni položaj, je bila na Mednarodni konferenci o znanosti v islamski državni ureditvi, v Islamabadu leta 1983, ki jo je sponzorirala Organizacija za islamsko konferenco (OIC) o tem storjena začetna pobuda. Kot nadaljevanje akcijskega programa je bil vpeljan Mednarodni islamski koledar – program (IICP). V ta program so vključeni strokovnjaki in muslimanski vodje iz mnogih držav.
    Srž programa je v znanstvenem delu glede globalne predvidljivosti mlade lune na temelju njegove vidljivosti in »dodani« mednarodni lunarni 180. meridian. Morda bi bilo za razumevanje celotne vključitve lunarnega 180. meridiana primerno, da na kratko pregledamo znanstveni vidik prevladujočih koledarskih sistemov.

    Uvod

    Islamski koledar predstavlja rezultat razvoja astronomije. Poleg astronomije pomembno vlogo v razvoju koledarja igra nekaj sorodnih disciplin, kot so dinamična in optična fizika, biofizika ter, samoumevno, matematična in sferna astronomija. Vsako leto se srečujemo s kaotičnim položajem glede velikih razlik pri islamskih datumih, posebno pri tistih, ki beležijo pomembne dogodke, kot so Ramazan in Bajrama. Če želimo, da bi islamski koledar funkcioniral kot pravilen časovni sistem, mora biti internacionaliziran. Iz teh razlogov so v zadnjih nekaj letih začeta intenzivna raziskovanja, ki so osredotočena predvsem na islamsko koledarsko astronomijo. To je položaj izboljšalo v takem obsegu, da je enotnost islamskega koledarja že skoraj stvarnost. Na najvišjih znanstvenih in operativnih nivojih dajejo značajno pozornost globalnemu procesu vpeljave takega programa, Ta naloga predstavlja novo dimenzijo sodobne islamske astronomije in poleg tega bi bila hkrati poskusni primer za ureditev zapletene versko – znanstvene teme.
    To na svoj način predstavlja glavni sestavni del  islamske astronomije in izhajajoč iz tega zahteva posebno pozornost v zbirki sodobnih znanstvenih dognanj.
    Zanimivost v pogledu mednarodnega islamskega koledarja je v tem, da lahko zadovolji krajevne, enako kot mednarodne versko – znanstvene zahteve računanega koledarja in s tem se približamo stvarnem in trenutnem »lokalnem« opazovanju mlade lune. Dva sistema (izračun in opazovanje) bi se približala istem cilju in postala identična za pretežni del zemeljske krogle. Takšna rešitev je poleg tega vzbudila nekaj stvari iz domene verskega značaja, ki bi lahko še dodatno upravičila potrebo po mednarodnem islamskem koledarju. V marsičem je primarni naglas tega programa razvoj koledarja, ki bi bil globalno enoten, mednaroden glede uporabe enako kot je to sedaj sončni  koledar, znanstveno neoporečen in enostaven v tem, da bi postal življenjski sistem muslimanske družbe. Pri tem biti mora ustrezen (lokalnemu) sistemu, ki temelji na »opazovanju«. Za informacijo o sodobnem razvoju islamske astronomije namenjamo nekaj več prostora v nadaljevanju tega sestavka.

    Nujnost in temelj islamskega koledarja

    Rastoči interes za uporabo astronomskega računanja za dva najvažnejša islamska datuma (Bajrama) je  očitna tudi v tistih muslimanskih skupnostih, kjer je do sedaj obstajal relativno majhen interes v pogledu uporabe islamskega koledarja za splošno uporabo. Zelo malo dela in zanimanja je bilo posvečeno preučevanju pravilnega, znanstveno utemeljenega in sistematičnega mednarodnega islamskega koledarja, ki bi v svetovnih razmerah lahko medsebojno povezal koledarske datume na pravilen in fiksen način. Nekaj let pred tem, v začetku dejavnosti za izboljšanje in uporabo astronomskih izračunov o vidljivosti mlade lune, je bil zastavljen enostavni cilj, osredotočiti se na tri najpomembnejše datume: prvi dan Ramazana ter prvi dan Ramazanskega in Kurban Bajrama. Kljub temu je dosleden razvoj privedel do vseobsežnega globalnega sistema, temelječega na izračunu in na sistematični naravi najzgodnejše vidnosti mlade lune. Učenje, usmerjeno na sorodno znanstveno materijo odkriva, da je razvoj pravilnega islamskega, svetovnega koledarja temeljna potreba. Vprašanje »poenotenja » Bajrama v celem svetu bi s tem postala manj pomembna stvar, ki bi se razrešila samo po sebi, če bi že bila vzpostavljena pravilna koledarska praksa. Sedaj je jasno, da je bil trud za razvoj globalnega sistema, temelječega na izračunu pravočasen. Prihod 15. stoletja Hidžre je sam po sebi usmeril pozornost na koledar in njegovo uporabo v te namene. Odtod izhaja nedavni poziv:
»…za nas je zelo pomembno, da sprejmemo islamsko pot in prakso, ki smo jo zapustili zaradi naše lastne omahljivosti ali pod pritiskom tuje prevlade… podan je predlog, da državne službe v vsakdanjih  dejavnostih obvezno uporabljajo označitev islamske dobe in lunarni mesec. V svojih dopisih, govorih in pismih morajo uporabljati leta po Hidžri in islamske mesece in storiti novi začetek ideološkega prebujanja. V primerih, kjer bi postala potreba po označitvi drugih dob absolutno nujna, se le-ta lahko uporabi poleg navedb po Hidžri.  Začnimo s takšno pisarniško korespondenco v nekaj prihodnjih mesecih! To bi lahko v teku  časa privedlo do vzpostavitve konvencij in običajev. Koristno bi bilo, da tiskamo rokovnike za uporabo v pisarnah, šolah, na fakultetah, v tovarnah, farmah, delavnicah, kasarnah in olajšamo spoznavanje z islamskim koledarjem.«
    V praksi se v vseh muslimanskih družbah iz leta v leto tiskajo islamski koledarji, čeprav je njihova uporaba pretežno osredotočena na verske praznike. Pogosto se na pismih nahajajo datumi v hidžretski in krščanski dobi. Toda, določen islamski datum ni istočasno enak na dveh različnih krajih, zaradi splošnega nezaupanja pri določanju islamskih datumov. Namreč, kot temelj za računanje časa se uporablja krajevna in ne univerzalna metoda izračuna. Če želi biti glede na to islamski koledar smiseln in pri tem imeti tudi praktično vrednost, mora vsebovati občutek univerzalnosti. Gledano z znanstvenega vidika je zadovoljitev teh pogojev možna, ali pa tudi ne. Na srečo ob analiziranju gibanja lune in njene globalne vidljivosti pridemo do zaključka, da je slednje zelo sistematično in primerno za uporabo in razvoj univerzalnega koledarja. Drugače povedano, če se na vsakem mestu zemeljske krogle razvije koledar krajevnega značaja na temelju lokalnih zahtev (pričakovane) lunine vidnosti , neodvisen od drugih krajev, prvi datumi na vsakem mestu oblikujejo sistematičen vzorec z znanimi medsebojnimi odnosi, prej kot ne kot naključno strukturo, ki se uporablja v sodobnih koledarjih različnih dežel. (Vse to iz razloga, o katerem bo beseda v drugi polovici tega dela).


 
< Nazaj   Naprej >
//skripta za piskotke