Domov arrow Objave arrow Članki arrow Islamski koledar
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Islamski koledar Natisni E-pošta
Seznam objav
Islamski koledar
Stran 2
Stran 3

    Religiozni temelj koledarja

    V tem sklopu je nujno pripomniti, da hidžretski koledar ni samo sentimentalni sistem izračunavanja časa, Ima globlji verski značaj, tako kot, npr., zatjuje Samiullah:
    »Vprašanje je, zakaj je ravno Hidžra vzeta kot začetek islamskega koledarja. Zakaj recimo ni vzet dan rojstva ali smrti Allahovega poslanca, začetek Razkritja, datumi zmagoslavnih bitk, kot je osvojitev Meke, ali triumfalnih zmag na Kadisijji in Jarmuku? Odgovor se glasi: Hidžra je bila sprejeta iz razloga prve velike žrtve, ki jo je utrpela umma zaradi zaščite Islama v njegovih prvih dneh.
    Pomen besede Hidžra je bilo pri številnih zahodnih znanstvenikih pogosto dojeto na napačen način. Le-ta ne pomeni niti beg, niti umik. Arabska beseda hidžra pomeni: prekiniti zvezo ali zapustiti pleme.«
    Islamski koledar ni vzpostavljen takoj po Hidžri, temveč 17. let po Hidžri. Odločitev o tem je bila sprejeta v četrtem letu Omarjevega kalifata. Omar je želel vzpostaviti islamski koledar in izročilo pravi, da je dejal: »Hidžra je razdvojila Resnico in Laž, glede na to naj bo prav ona začetek naše dobe«
    Samiullah nadaljuje s citatom Saida Abu Hasan Nadvija:
    »…To je (prihod 15. stoletja Hidžre) edinstvena priložnost, da smo vzvišeni nad dejstvom, da se islamska doba ne začenja z vojnimi zmagami, niti z rojstvom ali smrtjo Poslanca (mir nad njim), niti z začetkom samega Razkritja. Začenja se s Hidžro, to je z žrtvijo za resnico in rešitev Sporočila. Izbor Hidžre je bilo božje navdahnenje. Bog je želel poučiti človeka o neprestanem boju med Resnico in Lažjo. Dogodek, ki je vzet kot začetek islamskega koledarja muslimane vsako leto spominja ne na izumetničenost in slavo Islama, temveč na žrtev in jih pripravlja, da delajo enako.«

    Zgodovinski temelj koledarja

    Samiullah nas vodi tudi k pogledu z drugega kota:
    »Vsi dogodki v islamski zgodovini, posebno tisti, ki so se zgodili v času Allahovega poslanca in tudi po njem, so uvrščeni v dobo hidžretskega koledarja. Uporaba gregorijanskega koledarja nas odvaja stran od dogodkov in pripetljajev, ki so polni poučnih lekcij in navodil.
    …Takšno kronološko preučevanje je možno samo zahvaljujoč sprejetju hidžretskega koledarja, ki označuje leto in lunarni mesec v skladu z našim izročilom.
    Uporaba lunarnih mesecev in Hidžre kot splošnih izhodišč nas uvaja v dobroto teh mesecev. Znano je, kdaj in kaj je delal Poslanec v različnih mesecih lunarnega leta, znano je, kaj je zahteval od prijateljev (in z njihovo pomočjo od celotne umme) kaj lahko storijo in kako naj se obnašajo v teh mesecih. Samoumevno bo takšna praksa razširila naša spoznanja o stvareh, katerih ne poznamo samo zaradi…«
    Kar zadeva zgodovinske dogodke (npr. Hidžra, osvoboditev Meke, bitke, Poslančev rojstni dan, uboj imama Husaina itd.) je že bilo omenjeno, da mora biti spomin na te dogodke cikličen z že uveljavljenimi intervali, to je po 354 dneh (355 v prestopnih letih), kar je ustrezneje kot uporaba naključnega načina izbire dneva, ki posledično prinaša variacije v razmiku nekaj dni, odvisno od kraja.
    Takšen koledar mora bolj kot splošen izračun časa hkrati pustiti zadosti časa za prilagoditve v posebnih mesecih, v katerih je stvarna vidljivost prvenstvenega značaja za začetek ibadeta (npr. Ramazan).

    Splošne stvari

    Uporaba hidžretskega koledarja z 12 lunarnimi meseci brez vnašanja je Božji ukaz. To je razvidno iz naslednjih koranskih ajetov:
    "Sprašujejo te o pojavu mlade lune. Povej:" To je ljudem oznaka za čas in hadž. Dostojnost se ne izkazuje s tem, da v hišo prihajate s stranskega vhod, temveč je dostojnost v tem, da se bojite Boga. Vstopajte v njihove hiše in bojte se Boga, da boste dosegli tisto, kar želite." (Al Bakhara, II:189)
    "Po Bogu obstaja dvanajst mesecev, po Božji Knjigi, od dneva, ko je ustvaril nebo in zemljo, obstajajo štirje svetovi; to je prava vera: V njih ni grešite! In bojujte se proti vsem mnogobožcem..." (At-Tauba, IX:36).
    "S premeščanjem svetih mesecev se povečuje nevera, s čemer so neverniki privedeni v zmoto: v nekem letu je mesec razglašen za navadnega, v drugem letu ga razglasijo za svetega - da bi zapolnili število tistih mesecev, ki jih je Bog ustvaril kot svete in držijo kot navadne tiste, ki jih je Bog ustvaril svete. Njihovo slabo ravnanje jim je predstavljeno kot dobro. Toda Bog ne bo pokazal prave poti tistim, ki nočejo verjeti." (At-Tauba, IX:37) 2

    Uporaba lunarnega koledarja v različnih civilizacijah

    Postopek zapisovanja časa je star toliko, kot človeška civilizacija. Čeprav se v današnjem času v ta namen pretežno uporablja Sonce, je Sonce šele v zadnjem času v tem pogledu postalo pomembnejše od Meseca. Temeljni razlog za zelo zgodnjo uporabo Meseca pri izračunu časa je bila astronomska moč in znanstvena superiornost nad Soncem, nudeč pri tem tak ciklični sistem računanja časa, ki je  samostojen, pa kljub temu enostaven in precizen. Zaradi tega se ne moremo čuditi, da so skoraj vse zgodnje civilizacije začele uporabljati lunarni koledar: babilonska, grška, židovska in egipčanska civilizacija na območju Bližnjega vzhoda; civilizaciji Inkov in Aztekov na zahodu; kitajska in hindujska na vzhodu: Skoraj vse so začele z uporabo popolnega lunarnega sistema - ga nato spremenile v neko obliko lunarno - solarnega sistema, kjer je v bistvu sistem lunarni v pogledu luninega ciklusa, a so morali lunarna leta v določenem časovnem obdobju preračunati z vnašanjem dodatnega meseca, da bi letna doba padla približno v isti mesec. Takšna praksa vnašanja se je do današnjih dni obdržala v kulturno - verskih koledarjih Kitajcev in Hindujcev. Obratno temu muslimani uporabljajo popolni lunarni sistem (kot so postopali na svojem začetku tudi drugi), toda z ustaljenim številom mesecev (12) letno. Čeprav zahodni narodi in Krščanska cerkev za svoj koledar uporabljajo solarno leto, celo oni uporabljajo lunarni sistem za najvažnejši cerkveni datum v letu, to je za Vstajenje. Glede na to opažamo, da celo danes skoraj vsak na svetu na ta ali drugačen način uporablja lunarni sistem. Iz tega razloga se vsi važnejši verski datumi pri mnogih skupnostih premikajo preko različnih letnih dob: Vstajenje, Bajram, kitajsko novo leto, Jom Kipur itd.
    V zgodovini uporabe koledarja se je pripetil dogodek, ki je glede Meseca postavil prvi resni problem v pogledu njegove sfere in stopnje vpliva pri izračunu časa. To je bila odločitev Julija Cezarja leta 46 p. n. š., leto, ki je znano tudi kot "leto prevrata", da zamenja sezonski prilagojen lunarni koledar s popolnim solarnim koledarjem. Solarni koledar je bil uveden leta 45 p. n. š. Toda, spominu v korist, resničnega problema z lunarnim koledarjem ni bilo, obstajala pa je zloraba verskih voditeljev pri vnašanjih časa. To je tako razjezilo Cezarja, da je sprejel navedeno odločitev. Toda vse to ni imelo posebnega vpliva na pomembnost lunarnega koledarja vse do današnjih časov, še posebej ne pri širjenju zahodne civilizacije v Ameriki in evropske kolonizacije drugih delov sveta ( Avstralija, Azija, Afrika). Kolonizacija je postopoma vodila h krščanskemu (solarnemu) koledarju in njegovi prevladi na svetovnem nivoju.
    Lunarni koledar je dobil značajno priljubljenost s tem ko so muslimani sprejeli popolni lunarni sistem (632 n. š.) v najenostavnejši obliki točno fiksiranega leta z 12 lunarnimi meseci. Pred tem so prebivalci Meke z zlorabo postopka vnašanja časa menjali lastnosti svetih mesecev (tistih, v katerih je bil prepovedan boj), da bi zadovoljili svoje potrebe, kar je bil način, kot pri klerikih v Rimu. V Koranu proti vnašanju obstaja važen ukaz. Predstavlja konec zlorab, kot so že omenjene (IX:36).
    Poleg navedenega, vključujoč prvo vidnost mlade lune (v zgodnejšem času so to prakticirali številni uporabniki koledarja, kot so Babilonci, Židje, Inki, Azteki idr.) je islamski lunarni koledar postal celo enostavnejši in samostojnejši. Toda, mnogo pomembneje, z uporabo prve vidnosti je islamski lunarni koledar - ki je že bil predmet mehanike neba, sferne astronomije in matematike - postal znanstveno izzvan v opazovalni astronomiji in v optični fiziki. Intenzivna versko raziskovalna dejavnost najboljših muslimanskih mentalnih potencialov v celotni dobi zlatega muslimanskega obdobja je imela cilj napredovanja koledarske astronomije, vključujoč opazovanje vidnosti. Naj omenimo le nekaj islamskih velikanov astronomije - Jakub ibn Tarik, Al- Huarizmi, Al- Battani, Al- Farghani, As-Sufi, Al-Biruni, At-Tusi, Umar Khajam. Resnično malo je bilo dodanega tej vedi po zlomu islamske znanosti in astronomije. Zatem je prehod na solarni koledar, posebno v zadnjih petdesetih letih imel za posledico popolno znanstveno zapostavljanje lunarnega koledarja.
    Če želimo v sodobnem času koledar praktično uporabljati na globalni ravni, morajo biti datumi med katerimakoli mestoma medsebojno povezani z ene in druge strani 180. meridiana. Tako lunarni, kot solarni sistem sta v temelju lokalna sistema izračuna časa. V Evropi, kot tudi v drugih krajih sveta, so bili čas in datumi računani po lokalnem poldnevniku vsakega kraja skoraj do konca 19. stoletja. Toda vse se je spremenilo z uvedbo telegrafa, vlakov, hitrih potovanj in dobrih ur. Šele v tem času se je začel solarni sistem posredno in na nek način naključno internacionalizirati kot rezultat dogovornega sprejetja Greenwicha kot začetnega poldnevnika (1884), kar je imelo nalogo pomoč pri določanju položaja ladij v pomorski navigaciji. V dirki za položaj začetnega poldnevnika je bilo deset močnih kandidatov, vključujoč Jeruzalem, piramide v Gizi ter francoski poldnevnik. Sprejem začetnega poldnevnika in njegovih kombinacij s sistemom časovnih con je dalo pogum ustanovitvi Internacionalnega solarnega 180. poldnevnika (180 o geografske dolžine). Postopoma so začele dežele, ena za drugo, sprejemati uporabo solarnega 180. poldnevnika, nekatere od njih so to storile v zadnjem času (npr. Liberija 1972). Čeprav je bilo internacionalizaciji sami po sebi naklonjene malo pozornosti, je ta dogodek, poleg vsega, postal pomemben, ker je lokalizirani solarni koledar prevedel v shematsko uporaben sistem, kljub dejstvu, da so v tem predvidene kratkoročne važne napake v sezonskih premikih. Kljub vsemu je tak razvoj, bolj kot karkoli, pomagal k širši uporabi in dominaciji solarnega koledarja. Na določen način je tak razvoj omejil postopek pravilne internacionalizacije lunarnega koledarja. Skratka, na tej točki - internacionalizaciji začetnega poldnevnika, se je lunarni koledar zataknil in ostal v ozadju. Ta problem je najresneje zadel muslimane, morda zaradi tega, ker ni nobena druga skupnost tako odvisna od lunarnega koledarja, ki se uporablja za verske in vsakodnevne civilne potrebe. V drugih skupnostih je uporaba lunarnega koledarja omejena na nekaj religioznih ali kulturnih dogodkov, medtem ko so pri muslimanih skoraj vsi življenjski dogodki utemeljeni na lunarnem sistemu. Potrebi za vzpostavitev mednarodnega začetnega poldnevnika zaradi internacionalizacije lunarnega koledarja - še posebej v kontekstu Islamskega lunarnega koledarja - je dana precejšnja pozornost in bile so opravljene študije. V zadnjem času smo v prehodu v operativni del. Ta podvig bi bilo možno razširiti tudi na ostale lunarne koledarje, kar bi bilo, kot se je pokazalo,  splošno pravilo (o tem kasneje).
    Na samem začetku je morda koristen razmislek o tem, kako resni so islamski astronomski problemi in kako pomembno je imeti dobre izračune. Da bi to opazili, zadostujeta le dva primera:
    Prvi je določitev Lajlat ul-kadra. Iz različnih hadisov (poslančevih izrekov) in teoloških razlag spoznavamo Lajlat ul-kadr. Glede na neke hadise ta noč sovpada z neparnimi nočmi zadnjih desetih dni, to je 21., 23., 25., 27., ali 29. In glej, če smo za en dan napačno izračunali začetek ramazana (preje ali kasneje), bi dobili Lajlat ul-kadr v napačnih nočeh - morda to v določenem obsegu celo delamo.
    Naslednji primer je čas sabah - namaza in začetek posta. Če je poziv na molitev v trenutku, ko je sonce 20 stopinj pod obzorjem, toda njegova prava vrednost je 18 stopinj, to je kasneje, sta poziv na molitev in molitev opravljeni prej kot je za to pravi čas in s tem je čas posta podaljšan brez razloga. Ali naslednji primer: 20 stopinj je prava vrednost, toda post opravljamo glede na vrednost 18 stopinj (to je kasneje); dragi Bog najbolje ve, kakšen je bil to post.
    Skratka, zaradi pomanjkanja ustreznega astronomskega sistema, ki skrbi o tovrstnih potrebah skupnosti nosimo precej gorja. Kljub vsemu pa je storjen resen napredek, ki ga  je omogočilo nedavno raziskovalno delo. Tak razvoj je izzval nove smernice na področju islamske astronomije, posebno za temeljna vprašanja predvidevanja lunarne globalne vidljivosti in poenotenega mednarodnega islamskega lunarnega koledarja, temelječega na naravnem mednarodnem začetnem lunarnem meridianu.
    Obstajata dva prvenstvena pogleda, ki poudarjata poenoten mednarodni islamski koledar:
-    astronomsko metodo predvidevanja nove lunine vidnosti,
-    uporaba metode predvidevanja na globalni ravni.
 
Astronomska metoda predvidevanja

   Kot smo že omenili, je lunarni koledar koledar civilizacij. Skoraj vsaka civilizacija ga je uporabljala v eni ali drugi dobi, mnoge to delajo tudi danes. V starih časih je bil izračun začetka novega meseca s pojavom mlade lune običajna stvar. Čeprav so stare civilizacije lunarni koledar postopoma preoblikovale v lunarno-solarni sistem, je praksa uporabe mlade lune kot označbe za začetek novega meseca ostala v veljavi še dolgo časa in to prakso so še posebno okrepili muslimani. Uporaba dolgotrajnih opazovalnih zapisov, enostavno astronomsko pravilo za predvidevanje novega meseca, je bilo vzpostavljeno še v babilonski dobi. To enostavno pravilo je ostalo v splošni uporabi kasnejših civilizacij (Židje, Kitajci, Grki, Hindujci in muslimani). Okoli četrtega stoletja krščanske dobe so Hindujci začeli obravnavati ta problem na matematično-fizičnih načelih, kar je bilo v korist muslimanov - zaradi poudarjene pomembnosti mlade lune.
    Z intenzivno uporabo, utemeljeni na fiziki, so se razvijale in napredovale čiste metode Jakuba ibn Tarika, Habaša, Huarizmija, Musaa, Al-Battanija, Al-Farganija, Sabita, As-Sufija, At-Tusija in drugih. Ker sta islamska znanost in astronomija doživeli postopni zlom, je zaostajal tudi zelo dobro razvit način predvidevanja lune, s tem postal nejasen in je bil do sredine dvajsetega stoletja že popolnoma pozabljen.
    Kljub temu, glede na to, da je vidnost lune splošni interes ne le za arheo-astronome za razrešitev zgodnjih zgodovinskih zapisov, temveč tudi za sodobne astronome, da določijo opazovalne noči brez lunine svetlobe - noč pred prikazom mlade lune - je na začetku tega stoletja prišlo do sodobnega poskusa razvoja kriterijev, ki so izkoristili nove opazovalne podatke iz Aten. Toda ta nanovo razviti opazovalni kriterij je ostal nejasen, dokler ga ni začel pred 10 leti uporabljati islamski svet. V tem času je bil v Bejrutu razvita povsem drugačna teoretična metoda ugotavljanja pojava mlade lune (bazirana na fiziki). Na žalost je ta neodvisni kriterij v  resnem nasprotju z drugim opazovalnim kriterijem in ugotovljena je njegova nezanesljivost. Kakorkoli, avtor tega teksta je imel možnost, da je v njem odkril napake in je iz njega dosledno izdelal kombinirani teoretično-opazovalni kriterij, ki je utemeljen na dveh neodvisnih metodah. Avtor je navedeni kriterij uspešno izboljšal, potrebno pa je preveriti in pogovoriti se o nedavnih prilagoditvah.
    Mimogrede lahko omenimo, da navedeni kriterij zadeva pomembne spremenljivke, kot so:
    oddaljenost Meseca od Zemlje
    širina mlade lune in svetlobna jakost
    jasnost neba na zahodnem horizontu v času sončnega zahoda
    učinek senc Mesečevih planin
    učinek atmosferskih lomov
    vloga človeškega očesa kot iskalca kontrastov.
    Ena  od težav, vezanih za koledar, s katerimi se sooča muslimanski svet je v tem, da praktično nobena od polprofesionalnih oseb, ki jim je bilo zaupano sestavljanje koledarja, ni imela potrebnega znanja (poznavanje kriterijev in posebnosti s področja astronomije) ali sredstev za uporabo pravilnih astronomskih kriterijev, ki so nekoliko komplicirani. Odtod izhaja želja za razvojem enostavnejše tehnike (ali kriterija), ki bo enostavnejša za uporabo, a kljub temu zadosti dobra kot prva stopnja približnosti. Ob tem bi se velika večina ljudi poučila o njeni uporabi in tako bi na neki način lahko postala samozadostna. S tem v mislih je ta avtor razvil dva enostavna kriterija približnosti - eden je utemeljen na starosti lune, drugi na zaostajanju luninega zahoda za sončnim zahodom. Kljub temu je potrebno reči, da je glavnemu kriteriju še vedno potrebna neznatna dodelava, zaradi česar je potrebno detajlno opazovalno delo. Kljub temu bi ostale  temeljne lastnosti enotnega mednarodnega koledarja nespremenjene.


 
< Nazaj   Naprej >
//skripta za piskotke