Domov arrow Objave arrow Članki arrow Islamski koledar
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Islamski koledar Natisni E-pošta
Seznam objav
Islamski koledar
Stran 2
Stran 3

    Globalna vidljivost mlade lune

    Če bi imeli zanesljivo astronomsko metodo predvidevanja (kriterij) za videnje mlade lune, je ne bi bilo težko uporabiti za bodoče kalkulacije za predvidevanja pričakovane vidljivosti (lokalnih) večerov in začetka nove lune kjerkoli. To je bila resnično vsakdanja praksa v islamski eri od osmega stoletja naprej. Toda v moderni dobi je potrebno takšno vrsto dejavnosti voditi na vseobsežni ravni. Da bi se opravili nujni izračuni za vsako mesto na tem svetu, vključujoč nekaj zaporednih dni za vsak mesec, je najmanj, kar je potrebno, imeti moderen računalnik. Brez izrednega razvoja računalniške tehnologije v sodobnem času bi bila takšna vrsta opravila praktično nemogoča. Brez takšnih izračunov na globalni ravni izdaja realnega mednarodnega koledarja, ki bi zadovoljeval verske zahteve ni možen. Čeprav sta bila nujnost in temeljni koncept islamskega začetnega poldnevnika – hrbtenice mednarodnega koledarja – pri  omenjenem avtorju razvita že prej, sta narava globalne vidnosti in pravilni začetni poldnevnik v sestavi mednarodnega koledarja postali jasni šele kasneje, ko so bili izdani prvi diagrami. To delo je bilo nadaljevano v naslednjih letih, kar je imelo za izid izdajo 30-letne zbirke podatkov v knjižni obliki z vključenim podrobnim tehničnim opisom. Narava globalne ravni predvidevanja in njegova sistematika je prvi večji napredek v sodobni zgodovini razvoja koledarja.
    Brez da bi vstopali v tehnične podrobnosti, lahko pogledamo v rezultat globalnih izračunov. Glavni problem je povezati pojav »prve vidnosti« na dveh mestih X in Y, kjer je lahko Y vzhodno, zahodno, severno ali južno od X. Pojavljajo se vprašanja:
a)    če pričakujemo prvo vidnost mladega meseca v kraju X, kako je z njim v kraju Y?
b)    ali obstajata splošna sistematika in trajnost ali pa gre za pojave, ki se odvijajo na pamet?
c)    če  mlado luno zagledamo v kraju X, ali jo bomo v naslednjem mesecu spet ponovno prvič zagledali v kraju X?
Da bi odgovorili na tako temeljna vprašanja, je potrebno opraviti izračune, ki so precej zahtevni in zapleteni, toda izid je zelo enostaven in zadovoljujoč. To je shematsko prikazano v diagramu.
 
Možno je opaziti, da pri vsakem krogu zemljepisne širine obstaja kritična zemljepisna dolžina, kjer pričakujemo vidnost mlade lune, ker je na tem mestu ustreznim astronomskim pogojem zadovoljeno v času lokalnega sončnega zahoda. Vzhodno od kritične geografske dolžine se možnost vidljivosti hitro zmanjšuje (pojav temnih krogov) zaradi zgodnejšega zahoda Sonca, zahodno od tega kraja pa se možnost vidnosti hitro povečuje (pojav svetlih krogov), zaradi podaljšanega lokalnega zahoda Sonca (z možnostjo, da se Mesec pojavi višje in da je večji ter bolj bleščeč). Odtod izhaja, da je črta, ki spaja zemljepisne dolžine prve vidnosti pri različnih geografskih širinah postala Islamski mednarodni 180. poldnevnik (International Lunar Date Line – ILDL). Območje negotovosti je približno 20 o do 30 o  v geografski dolžini z obeh strani ILDL. Trenutno se v tem območju lahko nadejamo, da mlado luno  vidimo, ali pa tudi ne. Izven tega območja, proti zahodu, lahko zanesljivo pričakujemo, da bomo videli mlado luno v pogojih jasnega vremena. V našem sodobnem razumevanju globalne vidnosti, ki ji morajo verski znanstveniki v sklopu Mednarodnega islamskega koledarja nakloniti resno pozornost, je to nova razsežnost.

    Mednarodni lunarni 180. poldnevnik (International Lunar Date Line – ILDL)

    ILDL je v bistvu naravna razmejitvena črta podobna prosto postavljenem 180 solarnem poldnevniku. Le-ta omogoča preobrazbo krajevnega tipa lunarnega koledarja v mednarodni tip sistema, brez vpliva na temeljni pogoj »krajevne vidljivosti« za vsak kraj posebno. Z drugimi besedami, če bi se na globalni ravni držali »krajevnih pogojev pričakovane vidnosti« pri izračunu svojih lokalnih datumov, brez ozira na ostale, bi bil končni rezultat sistematičen, poenoten, vseobsežen in trajen islamski koledar.  Še več, glede na to, da bi bil takšen koledar realno najbližji stvarnemu položaju »vidnosti« (sighting), bi bilo s tem možno narediti prilagoditve za občasna odstopanja med stvarno vidnostjo in kalkulacijami (pretežno v območjih negotovosti), brez resnega vpliva na celotni koledar (mesec z 29 dnevi bi spremenili v 30 dnevni in naslednji mesec v 29 dnevni). Utemeljen na globalni projekciji ILDL ne more biti kot obvezna navpična ravna črta, temveč izkrivljena črta  z velikim lokom pri visokih zemljepisnih širinah.  Glede na to bi bile potrebne določene poenostavitve za ILDL pri večjih zemljepisnih širinah. Temu področju bi morali v skorajšnji prihodnosti posvetiti veliko pozornost z znanstvenega in verskega vidika. Navpična črta približnosti (vertical line approximation) s pomočjo katere se navpična črta potegne na vrhu izračunanega ILDL, ki se uporablja za splošni mednarodni islamski koledar, vsebuje nekaj dobrih upravičenj, vključujoč »zadostnost« enega opazovanja Meseca za celo deželo (linija je v nadaljevanju prilagojena tako, da se razteza vzdolž vzhodne meje države).
    Posebno pozornost je potrebno posvetiti globalnemu pregledu važnejših verskih datumov kot so Bajram ter hadž. Vprašanje je, ali muslimani v celotnem svetu lahko vršijo Bajram in hadž v istem dnevu brez znanstvenega nesmisla. V pogledu naših novih razumevanj obrazca globalne vidljivosti in posledičnega mednarodnega 180. poldnevnika, ni težko videti, da  poldnevnik krajevne datume prenaša v mednarodne. Vsak dogodek, ki se je »začel« pri poldnevniku, bi obstajal istega dne na celem svetu (to je v času 24 ur). Seveda pa obstaja temeljno vprašanje nujnosti »dejanskega opazovanja« (actual sighting) posebej vezanega za določene dogodke kot sta Bajrama. Bilo bi primerno, da verski strokovnjaki preverijo naslednje stvari, ki bi imele značajen vpliv na to vprašanje:
    1. s predpostavko, da je »dejansko opazovanje« temeljni pogoj in če predpostavimo ob pomoči predvidenega ILDL in mednarodne ekipe opazovalcev en opazovalni  poldnevnik (ki bi moral biti v bližini predvidenega, tistega, ki je vzpostavljen z dejanskim opazovanjem Meseca na vsaki zemljepisni širini), ali bi bilo tedaj dovoljeno začeti z ibadeti kot sta Bajrama, s pomočjo opazovalnega poldnevnika brez naknadne potrebe  za opazovanji na drugih krajih zahodno od le-tega. Posebno pozornost bi bilo potrebno usmeriti proti novemu znanstvenem dejstvu, da bi ob dokončanem opazovanju, opazovanja zahodno od tega kraja opravili precej lažje, z dolžino kroga iste zemljepisne širine. V resnici to ne bi predstavljalo ničesar drugega kot krčenje na »eno opazovanje zadostno za celo deželo«, kar je pravilo, ki ga je izdal mufti Muhammad Šafi iz Pakistana ter drugi. Dejansko imam vtis, da že obstoji možnost za takšno situacijo. V normalnih pogojih bi se takšen položaj uporabljal v območjih negotovosti, glede na to, da se morajo izven tega področja »opazovanje« in »kalkulacije«  na splošno stikati in ujemati ena z drugo, če je pravilno storjeno eno in drugo.
    Naslednje, morda važnejše vprašanje, ki ga mora preučiti ulama se bo pojavilo nekoliko kasneje. Ko bo astronomski kriterij predvidevanja vidnosti izpopolnjen (skoraj) do končne meje, ali morajo obveznost dejanskega opazovanja zamenjati izračuni. Kljub temu moram opozoriti na to, da bodo pretekla mnoga leta, preden bo dosežena ta stopnja. To bi vključevalo dolgoletno temeljito in vsestransko usklajeno opazovalno delo. Seveda bi nam to največ pomagalo v območju negotovosti glede ILDL. Na nek način lahko rečemo, da ko bomo nekoč v naših predvidevanjih dosegli točnost, morda tedaj ne bo pomembno, ali bomo uporabljali »kalkulacije« ali »dejansko opazovanje«. Eno in drugo bo izražalo isti datum.  
    Brez ozira na to, na kakšen način bomo določili posebne datume kot sta Bajrama ali začetek Ramazana, je bodočnost islamskega koledarja (in seveda vseh lunarnih koledarjev), kot vseobsežnega, praktičnega in živega sistema, odvisna od našega uspeha v njegovi prilagoditvi v enotni Mednarodni islamski koledar, ki stoji na izračunih, ki imajo isti temelj. Ta temelj je »pričakovana vidnost«. Danes smo v nesmiselnem položaju, da se v muslimanskih deželah Bajrami praznujejo v različnem času; posledično  temu imamo zmedeno stanje, ki ga v času Bajramov doživljamo vsako leto. Takšno stanje je bolj zaradi razlike v izračunih in manj glede sprejetja načina izračuna z ene strani in uporabe dejanskega opazovanja z druge strani. Uporaba »dejanskega opazovanja« za samo en ali dva pomembna dogodka lahko predstavlja resen problem, če bi bili koledarski datumi izračunani napačno glede na kaj drugega kot na temelju »pričakovane vidnosti«.
           
              Vpeljava Mednarodnega islamskega koledarja

     V luči zgoraj navedenih presoj je jasno, da so vprašanja, s katerimi se srečujemo predvsem znanstvene narave, čeprav bi  v določenem smislu pomagala tudi verske presoje. Najnujnejša stvar, s katero bi se bilo potrebno soočiti je enotna vpeljava Mednarodnega islamskega koledarja v splošne namene. Vzporedno s tem moramo opraviti ustrezna znanstvena raziskovanja, da bi s tem izpopolnili znanstveno vedo, ki se ukvarja s koledarjem in njej odgovarjajočo vedo s področja astronomije. Pravzaprav glede tovrstne potrebe sedaj v muslimanskem svetu obstaja znatno razumevanje. Še pomembnejše je dejstvo, da je že storjen določen napredek k aktiviranju Programa za Mednarodni islamski koledar z usklajenimi mednarodnimi težnjami za njegovo uporabo. Za tovrstne težnje se začenjajo zanimati številni posamezniki, organizacije in institucije. Ta razvoj je pozitiven z ozirom na dejstvo problematičnih okoliščin, s katerimi se sooči vsak, ki pride v stik z direktorji islamskih znanstvenih organizacij – mnogim od njih manjka pravilno razumevanje pozitivnih posledic, ki jih takšno astronomsko delo lahko prinese skupnosti – drugi znanstveniki pa se srečujejo z organizacijskimi omejitvami. Podrobnejši opis tega programa bo na voljo v kasnejših izdajah.
   Pozornost moramo obrniti na dejstvo, da je islamski koledarski sistem verjetno najenostavnejši od vseh lunarnih koledarjev, ki so trenutno v uporabi. Glede na to bi znanstveno izpopolnjen sistem vidnosti mlade lune moral kreniti na dolgo pot, da bi postal praktičen živ sistem za splošno uporabo. Tisti, ki poznajo židovski, hinduistični in druge koledarje zelo dobro vedo, kakšna pravila je potrebno poznati, da bi se sestavili takšni koledarji – v določenih primerih tudi na temelju od danes do jutri. Celo izračun Vstajenja (ki je bil v začetku vezan na židovski praznik Pashe, kar je bilo kasneje spremenjeno) je v določenem smislu zahtevno. Kljub vsemu, glede na to, da so Vstajenje in drugi verski datumi lunarnega koledarja določeni znaten čas vnaprej, v zvezi s  tem nihče ne postavlja vprašanj. Potrebno se je spomniti, da je bilo narejenih precej raziskav, preden je prišlo do te faze. Toda kakorkoli, (islamski) lunarni 180. poldnevnik je usmeril nov pogled na pravilno internacionalizacijo ostalih lunarni in celo solarnega koledarja.
    Opazili smo, da je v zadnjih stoletjih islamska astronomija neprestano zapostavljena. Postopek, ki se odpira in v katerem se nahajamo je postopek ponovnega učenja. Ponovni začetek mora biti počasen. Kot je bila tudi začetna faza v Bagdadu. Toda na koncu moramo dobiti širok organ odgovarjajočih profesionalcev in institucij – vseobsežni sistem, ki lahko rešuje navedene probleme skupnosti ne le danes, ampak v prihajajočih stoletjih. Aktiviranje takega postopka, ki bo peljal v razvoj ustreznega znanstvenega organa je nekaj, za kar sem osebno izredno zainteresiran.
    V zadnjih letih se je izoblikoval trend za organizacijo dvodnevnih ali tridnevnih seminarjev za iskanjem trenutnih rešitev. Zdi se, da je tak pristop, stoječ na hitrih rešitvah, prinesel več škode kot koristi. Znanost, ki bi se morala ukvarjati s temi vprašanji je bila stoletja zapostavljena. V uporabi so vse možne oblike dejanj, storjenih v naglici, pri tem pa je izločena nujna natančnost fizike in matematike. Danes se moramo islamsko astronomijo učiti in jo izboljševati ponovno. Postopek bo počasen, toda moramo ga nadaljevati s stalnimi in neprestanimi napori. Sodobne znanstvene metode so take, da je tisto, kar je bilo zgrajeno včeraj danes ponovno podvrženo pregledu in izboljšanju, Naš pristop mora biti v tem, da najdemo, če je to izvedljivo, sprejemljivo prehodno kratkoročno rešitev, medtem ko bi istočasno delovali na iskanju trajnejše dolgoročne rešitve.

1. Besedilo je prevod članka, ki nosi naslov »New Moon's Visibility and International Islamic Calendar«, Muhammada Ilyasa. Avtor je član Inštituta za astronomska raziskovanja v Maleziji.

              Iz angleščine v bosanski jezik prevedel Osman Đogić
              Iz bosanskega v slovenski jezik prevedel Matjaž Mihelčič

   
    





  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved



 
< Nazaj   Naprej >
//skripta za piskotke