Domov arrow Objave arrow Obvestila skupnosti arrow Sporočilo za javnost: Veto na ZVS
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Sporočilo za javnost: Veto na ZVS Natisni E-pošta
ImageLjubljana | 9. januar 2007 | 19. zu-l-hidždže 1427
Slovenska muslimanska skupnost je presenečena nad vetom, ki ga je Državni svet vložil na predlog zakona o verski svobodi (ZVS) dne 22.12.2006. Posebno zato, ker je to področje zakonsko neurejeno in je Slovenija edinstven primer, v katerem se versko življenje in delo verskih skupnosti ureja z zakonom iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, iz časa socialističnega samoupravljanja. Temu je potrebno dodati, da Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije že leta 1991. zahteva, da se do 31.12.1993 uskladijo vsi zakoni, ki niso v skladu z Ustavo. Na nujnost sprejemanja zakona je opozoril tudi varuh človekovih pravic v svojem letnem poročilu za leto 2005 (str. 18). Slovenska muslimanska skupnost je presenečena nad vetom, ki ga je Državni svet vložil na predlog zakona o verski svobodi (ZVS) dne 22.12.2006. Posebno glede na to, da je to področje zakonsko neurejeno in da je Slovenija edinstven primer v katerem se versko življenje in delo verskih skupnosti ureja z zakonom iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, iz časa socialističnega samoupravljanja. Temu je potrebno dodati, da Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije že leta 1991. zahteva, da se do 31.12.1993 uskladijo vsi zakoni, ki niso v skladu z Ustavo. Na nujnost sprejemanja zakona je opozoril tudi varuh človekovih pravic v svojem letnem poročilu za leto 2005 (str. 18).

Menimo, da je predlog zakona avtorja dr. Lovra Šturma, predlog, ki je prehodil dolgo pot obravnavanja in je dobil podporo večine verskih skupnosti in na koncu tudi podporo državnega zbora, kvaliteten za ureditev področja dela cerkvenih in verskih skupnosti. Predlog zakona upošteva spremenjene družbene in politične okoliščine in odraža duh sprememb, ki so se zgodile od časa zadnjega sprejemanja do današnjega trenutka.

Potrebno je poudariti, da je to področje zakonsko neurejeno in da je trenutni zakon že nekaj časa zastarel in ne ponuja primernega okvira za funkcioniranje verskih skupnosti.

Menimo, da predlog zakona ne posega v ustavno načelo ločevanja države in verskih skupnosti.

Trditev, da državi ni potrebno finančno pomagati delu verskih skupnosti, je kratkovidno in tesno srčno gledanje na stvari. Splošne koristne dejavnosti, ki bi jih morala pokrivati država s svojimi socialnimi programi, izvajajo verske skupnosti. Menimo, da so one za takšne aktivnosti popolnoma upravičene, da se financirajo iz javnih sredstev. Princip popolnega ločevanja vere in države ne pozna nobena družba na svetu. Vsak poskus vzpostavljanja formalne linije razmejevanja med versko in državno sfero neizogibno vodi v ideologizacijo in na koncu nanaša škodo vsem državljanom.

Verske skupnosti so družbene organizacije, katerih delovno področje se neizogibno prepleta s sfero dejavnosti, ki spadajo pod ingerenco države. To prepletanje je posebno izraženo na področju oskrbe posebnih kategorij prebivalstva kot so starejše osebe, bolniki, zaporniki ipd. V številnih razvitih deželah država daje enako pravico verskim skupnostim kot tudi drugim »posvetnim« institucijam, da so v skladu s svojim poslanstvom dela z ljudmi, upravičene do državnega denarja. V skladu z ustavnim načelom ločevanja vere in države, slednja ne bo financirala samo dejavnosti, ki spadajo v čisto versko sfero, kot so obredi in misijonarstvo. V nobenem primeru nam se ne zdi da, če npr. verske skupnosti izvajajo duhovno službo v bolnicah med bolniki na njihovo zahtevo, s tem prekoračujejo črto, ki deli versko od državnega. Če bi želeli stvari postaviti po grobih terminih, potem bi izpostavili, da je odgovornost države, da svojim prebivalcem omogoči dostojanstveno smrt, tj. da jim omogoči duhovno oskrbo, za katero se vsak državljan odloči sam po lastni želji in afiniteti. Verske skupnosti je v tem primeru potrebno razumeti kot naravne partnerje države pri uresničevanju tega cilja.


Osman Đogić
Slovenska muslimanska skupnost




  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
< Nazaj   Naprej >
//skripta za piskotke