Domov arrow Objave arrow Intervju arrow Intervju: Salih Yucel
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Intervju: Salih Yucel Natisni E-pošta

ImageNaš sodelavec g. Bedrudin Gušić nam je pripravil zanimiv intervju, ki nam bo pomagal razumeti stanje muslimanov, ki so se znašli v vlogi manjšine v Avstraliji in ZDA.
Gospod Salih YUCEL je direktor »Boston dialog fundacije« (Boston Dialogue Fondation – BDF), priznani turški teolog in islamski intelektualec, doktorand teologije na Bostonski univerzi, kozmopolit, zagovornik medreligijskega razumevanja, tolerance in dialoga, dokazani prijatelj Bosne in Bošnjakov.

 

»ISLAM JE NERAZUMLJEN V ZAHODNI DRUŽBI«


V časti in zadovoljstvo štejem to, da sem pred nekaj leti spoznal tega človeka in sem z njim v rednem kontaktu. Težko mi je opredeliti kaj me pri njem bolj impresionira: modrost, praktičnost, skromnost-skesanost, tolerantnost, široka izobrazba… spoznanje, da je pomagal naši domovini in izgnanim Bošnjakom v času agresije, izrazita misijonarska linija, ki sem jo spoznal v njegovi osebnosti...? Zaradi tega ga smatram popolnoma merodajnim in zanimivim sogovornikom o temah, ki so predmet tega razgovora. Čeprav je on človek, ki ne govori veliko, pač pa veliko naredi…

Spoštovani Salih efendi! Ali bi nam se na kratko predstavili, oziroma na kratko razložili del svojega življenjepisa v rodni Turčiji?

YUCEL: Rojen sem v Adıyamanu na jugovzhodu Turčije. Diplomiral sem teologijo na univerzi v Ankari l. 1982 in zatem delal kot vaiz (pridigar) v Akçakaleu. Magistriral sem teologijo na univerzi v Sydneyu l. 1986. Trenutno delam kot muslimanski kaplan v Brigamovi bolnici za ženske in Otroški bolnici v Bostonu, obe sta v sklopu Harvardske medicinske fakultete. Ravno tako delam doktorsko disertacijo iz teologije na Teološki fakulteti bostonske univerze. Poročen sem in imam štiri otroke.

Kdaj ste odšli v Avstralijo? Ali ste se za ta korak odločili iz osebnih ali kakšnih drugih npr. službenih razlogov?

YUCEL: Turška skupnost v Avstraliji je številna. Več tisoč Turkov s Cipra je emigriralo po Drugi svetovni vojni. Potem so od leta 1967 tudi Turki iz Turčije začeli emigrirati v Avstralijo. Izgradili so več kot 25 mošej in 11 osnovnih in srednjih šol. Trenutno živi v Avstraliji okoli 85 tisoč Turkov. Jaz sem bil preko turškega ministrstva za religije napoten v Redfern mošejo v Sydneyu. Cilj je bil ponuditi versko, duhovno in emocionalno podporo tamkajšnji turški skupnosti, pa tudi drugim lokalnim muslimanom – Bosancem, Albancem, Arabcem, Pakistancem itd.
 
Ali lahko govorimo o Vaši misiji v Avstraliji ali...? Zares, ali je bila to specialna misija in kdo jo je podpiral?
 
YUCEL: Kot sem povedal zgoraj, moja misija je bila zagotavljanje verske podpore muslimanski skupnosti. V tem smislu so bile moje dolžnosti sledeče:
 
a) vodenje namazov (molitev) in organiziranje verskih manifestacij;
 
b) poučevanje o islamu i Kur'anu v sklopu verskega pouka ob nedeljah v mošeji in lokalnih javnih šolah, ki jih obiskujejo muslimanski otroci. V Avstraliji imajo starši možnost, da njihovi otroci obiskujejo verski pouk v javnih šolah;
 
c) obiskovanje muslimanskih bolnikov v bolnicah in zapornikov v zaporih;
 
d) organiziranje aktivnosti mladih;
 
e) družinska svetovanja

Naš največji sponzor je bila tamkajšnja skupnost, toda jaz sem do leta 1992 dobival plačo od turške vlade. Zatem sem dobil delo pri Vzgojno-popravni ustanovi v Sydneyu za zagotavljanje verske in emocionalne podpore muslimanskim zapornikom v lokalnih zaporih. Ob delu sem magistriral na univerzi v Sydneyu.

Image
Mošeja v Oburnu (Avstralija), foto: O.Đ.
Kakšni so Vaši splošni vtisi o medverski toleranci v Avstraliji?

 
YUCEL: Avstralija je multikulturna dežela. Islam je po velikosti druga religija. Med različnimi verami vlada miroljubna koeksistenca. To je čudovita, miroljubna in tolerantna dežela, toda po 11. septembru je tako kot v drugih zahodnih državah prišlo do sprememb.

Kako dolgo ste ostali v Avstraliji in kateri so glavni pomembni rezultati, ki ste jih po Vašem mnenju dosegli?
 
YUCEL: V Avstraliji sem živel okoli 11 let. Kljub nekaterim težavam, menim da je muslimanska skupnost napredovala na vseh področjih. Do leta 1997 je bilo tam okoli 65 mošej in ne dvomim da jih je tam sedaj še več. V tistem času je bilo majhno število islamskih šol. Turška skupnost je odprla 11 šol, katere obiskuje 3000 učencev. Ti so iz različnih etničnih skupin, tudi bošnjaške. Te šole obiskujejo tudi nekateri učenci, ki niso muslimani. Turške šole so povsem uspešne. Na ekonomskem področju muslimanska skupnost hitro napreduje. Verjetno je preko 40% Turkov podjetnikov. Oni so izbrani kot zastopniki/poslanci v lokalnem parlamentu v Melbournu in ravno tako kot svetniki v lokalnih občinah. Turški časopis »Zeman« izhaja tedensko, Turki pa imajo tudi svoj lokalni radio. Menim, da so muslimani tam bolje organizirani kot v ZDA.

Ali ste imeli kakšne izkušnje z Bošnjaki v tej deželi?
 
YUCEL:  Bosanska skupnost v Avstraliji je velika. Jaz sem se prepričal v bližino med Bosanci in Turki. Srečal sem veliko Bosancev, ki pogosto hodijo v svoje mošeje. Na začetku vojne smo organizirali humanitarno pomoč skupaj z lokalno bosansko skupnostjo. Vsako leto smo pošiljali več kot šest tisoč kurbanov v Bosno. Seveda, zbirali smo tudi denar in obleko za begunce iz Bosne. Poleg tega smo skupaj delovali v cilju pridobivanja podpore avstralske vlade glede agresije na Bošnjake in Bosno. Osebno sem izvajal verski pouk njihovim otrokom v javnih šolah in obiskoval njihove starše v bolnicah, obiskoval pa sem tudi bosanske zapornike v zaporih.

Kdaj ste prišli v Boston, oziroma ZDA? Ali ste prišli sem s posebnim razlogom?

YUCEL: Najprej sem prišel v New York. Zaposlil sem se v Asociaciji zlate generacije študentov, ki so jo ustanovili Turki. Poskušal sem ponuditi versko, duhovno in emocionalno podporo Turkom, večinoma študentom, ki so končali različne kolidže. Potem sem ustanovil prvo turško šolo v New Yorku leta 1999 in nato še eno v New Jerseyju. Glede na oceno, da je preko tisoč turških študentov v Bostonu, so me prosili, naj se preselim v Boston, da bi ponudil versko, duhovno in emocionalno oskrbo študentom in turški skupnosti v Massachusettsu, kjer živi preko pet tisoč Turkov.

Rad bi se pogovoril o ustanavljanju Boston Dialogue Fondation (BDF) - Boston dialog fundacije. Kako se je porodila ideja za to in ali je podprta s strani lokalnih oblasti, medijev in javnosti?
 
YUCEL: Jaz sem eden od ustanoviteljev BDF. Znameniti turški štipendist Muhammed Fethullah Gullen me je leta 1991 navdahnil, naj obudim dialog z nemuslimansko skupnostjo. Bilo je veliko razlogov za pobudo dialoga z nemuslimani. Srečal sem nekatere nemuslimane, ki so verjeli da imajo muslimanski moški po pet žena, da obožujejo mesec, šejtana (satana). Nekateri so mislili, da smo mi proti Jezusu. Takšni stereotipi so me opogumili za dialog že v Avstraliji. Že takrat sem organiziral ali sodeloval v dialogih z nemuslimansko skupnostjo. Bil sem aktiven na medreligijskih dialogih že pred prihodom v Boston. Dejstvo je, da imajo kristjani in Židi zelo dober dialog. Zakaj ga ne bi imeli tudi muslimani z nemuslimani? To se sam sebe večkrat spraševal. Obstajajo mošeje in islamski centri v Massachusettsu, ampak ne tudi organizacije, ki bi promovirale dialog med muslimani in nemuslimani. S podporo nekaj podjetnikov, akademikov in študentov smo v marcu leta 2000 ustanovili Boston dialog fundacijo. Najprej smo najeli velik prostor v Medfordu (predmestje Bostona), zatem pa kupili našo sedanjo stavbo v Riverju (ravno tako v predmestju) leta 2003. Nismo dobili nobene pomoči od oblasti. Turška skupnost je tako darežljiva: ko smo podpisali kupoprodajni sporazum za ta objekt smo organizirali nekaj donatorskih srečanj. Zbrali smo preko 250.000 $ od turške skupnosti v Massachusettsu. Videl sem nekaj diplomantov, ki so prispevali po 5000 $. Do sedaj je naše aktivnosti medijsko pokrival »Boston Globe«, drugi lokalni časopisi in nekateri turški TV kanali.
 
Image
Salih Yucel, foto: B.G.
Kaj menite o izobrazbenem nivoju in položaju muslimanov, ki živijo na Zahodu, posebno Turkov?

 
YUCEL: Izobrazbeni nivo muslimanov na Zahodu je veliko boljši kot v muslimanskih državah. Obstaja več kot 400 islamskih šol v Ameriki. Ravno tako, v ZDA je okoli 60% muslimanskih emigrantov končalo kolidž. Vse več muslimanov se vpisuje na univerze in kolidže. Med muslimani so Turki med najboljšimi. Odpirajo zasebne šole in kulturne centre. Toda, vprašljiva je kakovost edukacije, ki so jo muslimani pridobili v svojih prejšnjih deželah.

Kaj menite o terorizmu v svetu, danes?
 
YUCEL: Najprej, ne obstaja soglasnost o definiciji terorizma. Kdo so teroristi in kdo so borci za svobodo? Združeni narodi morajo doseči soglasje na tem vprašanju. Drugo, pri teroristih ni religije. Teroristi so v vseh religijah. Nažalost, samo muslimani so obtoženi za to. Nihče ne pravi pripadnikom IRE »katoliški teroristi« ali ultraprotestantski nacionalisti Severne Irske ali za bombaša iz Oklahome... na ta seznam lahko dodamo marsikoga. Nihče ni imenoval morilca Jicaka Rabina židovskih teroristom. Obstajajo dvojni standardi, ko govorimo o muslimanih. Obstajajo neki muslimanski teroristi, ki delujejo »v imenu islama«. Toda, nihče se ne vpraša zakaj se to dogaja. Čez tri milijone muslimanov je umorjeno po krivici, dve tretjine beguncev na svetu so muslimani. Nekatere zahodne države odprto podpirajo diktatorje ali tlačitelje in skorumpirane vladarje. V nekaterih državah so osnovne človekove pravice zato, da se kršijo. Najdaljša okupacija Palestine se nadaljuje. Vsemu navkljub, muslimani nimajo pravice, da ubijajo civile in otroke. Islam to ne dovoljuje! Nekateri od teh teroristov so bili zmanipulirani s strani obveščevalnih služb. Na primer, turški Hezbollah je bil podprt s strani eno od obveščevalnih služb in o tem nas je obvestila turška obveščevalna služba, pa tudi nekateri turški mediji. Osebno sem dobil grozilno pismo v imenu Islamskega džihada v Sydneyu. Zakonska procedura, ki sem jo sprožil, je ugotovila da so bili za tem nemuslimani. Terorizem je sovražnik človeštva. Po nekem belgijskem strokovnjaku za terorizem so v 95-tih odstotkih žrtve terorizma muslimani. Če so ti teroristi muslimani ali so na poti, da to postanejo, zakaj potem ubijajo muslimane?
 
Kako predvidevate nadaljnja dogajanja na Bližnjem vzhodu, posebno v Iraku, Afganistanu, Libanonu in Palestini?
 
YUCEL: Odkar je ugasnila Otomanska imperija ni miru na Bližnjem vzhodu. Tam je preko 60% energetskih virov. Mnoge tuje države so vmešane v ekonomijo, politiko in vojsko. Oni ne želijo imeti tam demokracijo, ker menijo da to nasprotuje njihovim interesom. Kot večina Američanov, tudi jaz menim da je okupacija Iraka velika napaka. Sadama je bilo mogoče odstaviti tudi brez vojne. Po okupaciji so narejene tudi druge, številne napake. Mislim da bi ZDA morale postopoma povleči svoje vojake iz muslimanskih držav in iraških sosed. S podporo ZDA in ZN bi se lahko zagotovila varnost v Iraku dokler iraška vlada ne organizira lastne varnostne sile in nato bi se lahko izvedle demokratične volitve v tej državi. Mislim, da ima Amerika veliko odgovornost v doseganju miru med Palestino in Izraelom. ZDA bi morale oba naroda obravnavati enako in jima omogočiti podporo. Isto bi lahko uporabili v Afganistanu in Libanonu. Voditelji muslimanskih držav bi morali iznajti lastno demokracijo in več denarja nameniti izobraževanju.
 
Kaj menite o aktualnem razumevanju Kur'ana i Sune Muhammeda svs v islamskem svetu?
 
YUCEL:  Muslimani so blagoslovljeni, ker imajo Kur'an, ki je edino originalno sveto čtivo na tem svetu. Suna je ravno tako vodič za ummet (vse muslimane). Toda, vprašljivo je koliko smo daleč od razumevanja bistva Kur'ana in Sune. Kako smo daleč od prakticiranja? Na primer, prvi Allahov ukaz je »Beri«! Toda, kdo bere in namenja dovolj sredstev za izobraževanje? Muslimanski svet ima tri glavna sovražnika: ignoranco, revščino in razdeljenost. Muslimani so enotni, vendar ne s posredovanjem njihovih voditeljev. Ta problem bi se lahko razrešil z izobraževanjem, dobrim vodenjem ekonomije in s toleranco. Muslimanski svet trpi, toda končni rezultat bo dober in ploden. Potreben je čas, izobraževanje in povratek lastnim koreninam. To se dogaja. Ne morem predvideti koliko časa je potrebno, lahko pa povem, da je Turčija korak pred ostalimi muslimanskimi deželami. Menim, da muslimani namesto da krivijo druge, morajo sami sebe vprašati zakaj so šli po napačni poti in kako lahko mi sami rešimo probleme in trmasto delamo z bolniki na vseh področjih.
 
Ali nam lahko poveste nekaj o Vaših ostalih aktivnostih v Bostonu? Kakšni so Vaši vtisi povezani s tretmanom muslimanov v bolnicah in zaporih v ZDA?
 
YUCEL: S prijatelji organiziram verske, izobraževalne in kulturne dejavnosti. Delam v bolnicah in v enem zaporu. Po 11. septembru obstaja več predsodkov proti muslimanom. Po Svetu za ameriško-muslimanske odnose so ti predsodki v porastu. Verjamem, da mnogi muslimani sploh ne poročajo o predsodkih proti njim glede na kulturo odpuščanja ali pa ne vedo kaj počnejo ali so izgubili zaupanje. Toda jaz sem optimist – v bodoče bo bolje, ker so ustanovljene številne organizacije za človekove pravice...
 
Kaj nam lahko poveste o lastnih izobraževalnih načrtih?
 
YUCEL: Poskušam dokončati in obraniti doktorsko disertacijo iz teologije na bostonski univerzi, predavam na kolidžih v ZDA in v tujini. Kot skupnost želimo ustanoviti zasebno šolo v Bostonu.
 
Smo na koncu razgovora. Če imate kakšno sporočilo za Bošnjake – ne glede na to kje se nahajajo – izvolite. Brat Sali, hvala Vam za ta razgovor.
 
YUCEL: Najprej, moje srce in molitve so z bošnjaško skupnostjo. Drugo, želim jim sporočiti naj se zbirajo in ustanavljajo organizacije, ter naj se vračajo svojim koreninam. Tretje, bilo bi potrebno da poučujejo svoje otroke o njihovi religiji, zgodovini, kulturi in znanosti. Četrto, potrebno je da imajo tesne stike z muslimanskim svetom, posebno s turškimi skupnostmi po vsem svetu in s Turčijo.

 
RAZGOVOR VODIL: Bedrudin GUŠIĆ
PREVEDEL: Edin KUMALIĆ


Več informacij o Boston Dialog Fondation lahko dobite tukaj.


  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
< Nazaj   Naprej >
//skripta za piskotke