Domov arrow Komentarji arrow Džamija, ki to ni
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Džamija, ki to ni Natisni E-pošta
ImageTemeljni kamen za Islamski kulturni center (IKC). Končno, mar ne?
Verjetno nisem edini, ki živi v Sloveniji, da se ga to vprašanje ni dotaknilo na svoj način. Mene morda posebno. Štiri leta svojega življenja sem posvetil temu vprašanju. In na koncu…
Verjetno tudi nisem edini, ki ni bil prisoten na »svečanosti«. In po eni strani sem žalosten zaradi tega.

Nekaj kar je samo po sebi enostavna dejavnost, gradnja džamije, je v tej državi postal dogodek. Ne poznam podobnega primera, da namen da zgradiš mošejo začneš realizirati po 44-tih letih. Po tem je ljubljanska džamija posebnost. Skoraj fenomen.
Eno poglavje se zaključuje. Postavlja se pika na odprto vprašanje. Slovenija je dozorela za eno džamijo! Potem se ustaviš in vprašaš: katero džamijo? Kje je džamija? Iz fotogalerije IKC-ja na spletni strani Islamske skupnosti v R Sloveniji (ISS) je težko razbrati, da se bo gradila džamija. Po tistem, kar govorijo fotografije, se bo gradil »neki objekt«, ali je to džamija pa ni povsem jasno.
Skoraj ironično bi lahko rekli – spet smo na začetku, kjer smo pred 44-timi leti. Muslimanom definitivno ni bilo potrebno čakati 44 let, da bi gradili objekt, ki ga bo sedaj gradil emir Katarja. To bi lahko dobili takoj po tistem, ko je bila naznanjena ideja, da želijo graditi džamijo. In morda še več od tega.
Imeli smo komunizem, toda džamije so se gradile tudi tedaj. In duh časa je bil drugačen. Tudi pred petdesetimi leti smo lahko imeli minarete, morda ne tako velike kot bi si jih želeli. Toda minarete in arhitekturni izgled, ki na simbolni ravni govori, da je to džamija in da tukaj živijo muslimani bi lahko »dobili« tudi pred 44-timi leti. In medtem, ko evforija pogreta s propagandno mašinerijo ISS deluje, tega ne bo opazil nihče. Mnogi ne bodo nikoli opazili, da bodo še naprej opravljali bajramske molitve v modificiranem Kodeljevu. V nekem objektu, ki je bolj podoben čemurkoli kot džamiji. Kaj nam to govori? Da so generacije muslimanov, ki so želele džamijo, katerim je pomenila sanje in upravičeno kljubovanje, peljali žejne preko vode. In to nihče drug kot njihovi sedanji voditelji.
V dolgi zgodovini »odprtega vprašanja« je bilo spodrsljajev tako z ene kot z druge strani. Toda največji spodrsljaj ISS je to, da so sprejeli takšno masakrirano idejno rešitev na kateri so arhitekturni magi uporabili vse svoje znanje, da narišejo nekaj, kar ima za nalogo da skrije, namesto da odkrije. To je enako izdaji. In ravno sramotno je, kako so se arhitekti projekta potrudili, da napravijo masko, da predstavijo nekaj kar ni, da skrijejo nekaj kar bi moralo biti, da nekaj kar je v osnovi predstavljalo politični problem, oblečejo v strokovno arhitekturno obleko, z drugimi besedami, da predstavijo nekaj kar bistva v nobenem smislu ne predstavlja. Pragmatiki bi rekli: kompromis. Kompromis v umetnosti, v sferi idej in vizualizacije. Kompromis dveh kultur. Kulturen kompromis dveh nasprotujočih si kultur. Gradila se bo džamija, ki pa ne bo podobna džamiji. Slovenije se bo umaknila s seznama držav, ki kršijo človekove pravice. Slovenci si bodo odlepili etiketo ksenofobov in islamofobov, muslimani bodo dobili svoj »verski objekt« in vsi bodo zadovoljni in srečni. Win-win situacija.
Vse bi bilo v redu, če bi se to zgodilo 44 let nazaj. In vse bi bilo OK, če sedanji voditelji ISS nebi barantali z zaključenim nakupom. V svoji mrzlični dezorientaciji so delili tudi tisto, kar ni bilo potrebno, sprejemali kompromise tudi tam, kjer so bile stvari zaključene. In naj bo jasno: ni Zoran Janković »dovolil«, da se zgradi džamija v Ljubljani. Muslimanom je gradnjo džamije dovolila elementarna pravica, da zgradijo svoj verski objekt; nekaj kar je osnovna proklamacija vseh listin in deklaracij. Zoran Janković res ni bil proti in ne moremo oporekati dejstvo, da je javno in odprto podprl gradnjo džamije. Toda ni bil edini. Pred njim je isto storila tudi Danica Simšič, nekdanja županja Ljubljane. Vendar ravno tako je dejstvo, da je Zoran Janković eden od akterjev v poslu s katerim so muslimanom prodali mačka v žaklju. Toda vse to bo zacementiral bogati zalivski emir in navadnim smrtnikom preostaja le, da se spogledujejo, ko jim tako visoke avtoritete ukažejo, naj tako naredijo. Ne trdim, da sem posebni musliman, niti da sem nesmrten, toda lahko povem, da sem ponosen, ker v takšnem poslu nisem sodeloval. Vsekakor ne bi bil niti najmanj srečen, če bi eden od mojih pravnukov pogledal ljubljansko džamijo in z čudenjem rekel: kaj je ta moj praded storil? Kje je imel oči? Čemu je »to« podobno?
Verjetno bo propagandni aparat ISS uspešno dokončal trenutno delo in evforični čredi predstavil nepredstavljivo, toda trezen zgodovinski odmik bo govoril in pričal nekaj drugega.




  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
Naprej >
//skripta za piskotke