Domov arrow Objave arrow Intervju arrow Edin Kumalić o džamiji
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Edin Kumalić o džamiji Natisni E-pošta
ImageNa vprašanja Urške Strle o gradnji džamije v Ljubljani je odgovarjal tudi tajnik naše skupnosti Edin Kumalić. Njegove odgovore lahko preberete v nadaljevanju.


Udeležba na slovesnem postavljanju temeljnega kamna 14. septembra je bila dokaj množična. Ste se je sami udeležili? Kaj vam osebno ta slovesnost pomeni?


Nihče od predstavnikov Slovenske muslimanske skupnosti se slovesnosti ni udeležil, saj nismo prejeli vabila. Glede na to, da smo se z vodstvom Islamske skupnosti v RS razšli že leta 2006 in da se ne strinjamo glede strateških usmeritev, to niti ni takšno presenečenje.

Kako gledate na proces gradnje džamije, ki je končno stekel?

Kot na priložnost za spoznavanje sebe in odnosa do drugih. To velja tako za muslimane kot za večinsko populacijo. Upam, da je po vsem tem muslimanom v Sloveniji jasno, da so za to odisejado v precejšnji meri krivi sami in upam da je tudi nasprotnikom džamije jasno, da je človek duhovno bitje in lahko svobodno izbira veroizpoved. Tudi etnični Slovenec ima pravico biti musliman in živeti v Sloveniji svobodno v skladu s svojo vestjo in prepričanjem. Nobena monoteistična religija ni evropska, vsem segajo korenine na Bližnji vzhod, vendar to še ne pomeni da so tuje. So univerzalne. Sporočila, ki so jih prinesli Mojzes, Jezus in Mohamed (mir z njimi) so univerzalna in so namenjena celotnemu človeštvu.

Imate kakšno kritično stališče v zvezi z gradnjo džamije, kot je predvidena?

Na prvem mestu bode v oči vrednost projekta. S tem, da bo to najdražja bošnjaška džamija in da je v njej predvidenih 300 m2 za stanovanje muftija, se ne bi hvalil. Večjo vrednost bi imela, če bi bila bolj skromno zastavljena in bi lahko večino sredstev za njeno izgradnjo zbrali v Sloveniji. Tako bi se morda izognili plačevanju precejšnjih obresti za predrago zemljišče. Poleg tega bi bilo bolje, če bi bil projekt predstavljen kot džamija slovenskih muslimanov in ne bošnjaški nacionalni projekt. Druge pomisleke imam glede programa, ki se bo v njej izvajal. To, kar je razkrila depeša Wikileaksa, je presenetilo tudi nas. To je edini primer, ki ga poznam da je muslimanski verski voditelj ponudil odprta vrata ameriškemu ambasadorju, da izvaja program v verskem centru in obenem svojega predhodnika označil za ekstremista. V zgodovini se je to sicer že dogajalo, vendar je vedno povzročalo nemire. Ko so v Jezusovem času judovski verski voditelji sodelovali z rimsko oblastjo (in bili za to materialno nagrajeni), ki ni bila ravno razumevajoča do judaizma, je to med verujočimi spodbujalo val nezadovoljstva, ki se je končal z uporom.
Vse navedeno meče senco na pričakovanja muslimanov, da bo Islamski kulturni center opravljal svojo temeljno funkcijo in negoval vrednote islama.

Kakšna se vam zdi arhitekturna rešitev, v kolikor ste seznanjeni z njo?

Vsake oči imajo svojega malarja. Zunanja podoba je povzročila kar nekaj reakcij. Marsikateremu pripadniku Islamske skupnosti ni všeč. Poimenovali so jo ljubljanska Fukušima. Za prvega muftija Islamske skupnosti, Osmana Đogića, je arhitekturna rešitev katere namen je, da skrije in ne da odkrije, prevara muslimanov in izdaja s strani vodstva, ki je na takšne pogoje pristalo. Dr. Beatriz Tomšič Čerkez meni, da je med vsemi idejnimi rešitvami izbrana primerna. Zaznala je pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji, ki npr. kiblo ki označuje smer molitve sploh ni omenjala. Zaradi tega je prihajalo do napak tudi v idejnih rešitvah. Mene osebno izbrana rešitev vizualno ni ravno navdušila, čeprav so mi všeč tudi nekatere moderne izvedbe verskih objektov kot je na primer Islamski center na Reki. Bolj kot vizualna podoba me je pri izbiri idejne rešitve motilo to, da je imela pri tem očitno glavno besedo Mestna občina Ljubljana, čeprav tako kot država za projekt ni prispevala nobenih sredstev. Ravno nasprotno, obeta si prihodke. Sodeč po medijskem zapisu, želi imeti župan Zoran Janković celo vpliv na izbiro izvajalca del.

Se vam zdi, da je prišlo do spremembe v politični mentaliteti pri nas? Kako bi to utemeljili?

Pred letom 2001 do sprememb praktično sploh ni moglo priti, saj muslimani za to niso bili pripravljeni. Šele, ko se je na njihovi strani pojavil primeren sogovornik, se je lahko začel javni diskurz. Ta javna razprava je bila ena pomembnejših v zgodovini samostojne Slovenije. Po moji oceni je bila ključna podpora intelektualnih krogov, ki so se zavzeli za versko svobodo in tako branili civilizacijske dosežke.

Kako ocenjujete poročanje medijev?

Korektno. Prispevek novinarjev je bil bistven. Pri tem mislim tudi na Uroša Slaka, ki je v oddaji »Trenja« neposredno soočil zagovornike in nasprotnike džamije. Izkazalo se je, da nasprotovanje temelji na trhlih temeljih. Kasneje so tudi predstavniki Rimokatoliške cerkve omehčali izjavo tedanjega nadškofa Rodeta o džamiji kot političnem centru.

Kako bi komentirali odzive slovenske javnosti?

Negativni odzivi me niso presenetil. Pričakovano je, da je nekatere strah neznanega. V razpravi so imeli priložnost razmisliti o tem ali za to obstajajo dejanski razlogi. Takšno število pozitivnih odzivov pa je bilo prijetno presenečenje. Imel sem občutek, da ljudem ni vseeno.

Ste prebirali komentarje spričo novic glede gradnje džamije na digitalnih medijih – in kaj si mislite o njih?

Za Slovenijo je značilno, da marsikdo na anonimnih spletnih komentarjih (o tem koliko so anonimni nas je poučil Snowden) odpre vse ventile. Verjetno je dvajsetletno obdobje samostojnosti prekratko, da bi izbrisali zgodovinske izkušnje podrejenosti iz podzavesti. Ljudje bi se morali zavedati, da živimo v samostojni državi, ki garantira pravico do razmišljanja in da se lahko pod svoje mnenje podpišejo. Če pa bi imeli zaradi tega mnenja težave z zakonom, bi se morali zamisliti nad seboj in ne nad okoljem, ki spodbuja kulturo sožitja.


Vprašanja je pripravila Urška Strle. Odgovore, ki jih je pridobila v mesecu novembru 2013 bo uporabila v članku, ki  nastaja v okviru mednarodnega projekta, sedmega okvirnega programa pod imenom RESPECT Research Project: Towards a “Topography” of Tolerance and Equal Respect. Link do projekta: http://respect.iusspavia.it/
Namen članka je izpostaviti konkretne glasove muslimanske skupnosti na temo izgradnje džamije v Ljubljani - v odnosu do večinske skupnosti. Zanimajo jo tudi različna stališča znotraj muslimanske skupnosti. Osnovna metodologija članka je polstrukturirani intervju s pripadniki muslimanske skupnosti v Sloveniji.



  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
Naprej >
//skripta za piskotke