Domov arrow Objave arrow Slovenija arrow Kaj je povedal Osman ef. Đogić na posvetu pri predsedniku države?
Glavni meni
Domov
Objave
Datoteke
Vprašanja
Pristopnica
Komentarji
Kontakti
Kje smo?
E-pošta
Iskanje
Ne spreglejte
Elektronski bilten
Ramadanski post
Kur'an
Suna

Get the Flash Player to see this player.
Flash Image Rotator Module by Joomlashack.
Image 1 Title
Image 2 Title
Image 3 Title
Image 4 Title
Image 5 Title


Kaj je povedal Osman ef. Đogić na posvetu pri predsedniku države? Natisni E-pošta
ImageZnani posvet pri predsedniku države, dr. Janezu Drnovšku, 14.12.2005, na katerega je bil pozvan Osman ef. Đogić in ne »legalni predstavniki IZ Slovenije« je izzval veliko pozornost javnosti. Posledica Drnovškovega »manevra« je bila hitra reakcija IZ BiH. Reis-ul-ulema dr. Mustafa Cerić je po štirih letih nezainteresiranosti takoj prišel v Slovenijo (ker je bila njegova oblast ogrožena). Kaj se je potem zgodilo? Dr. Drnovšek se je »povlekel« po agresivnem diplomatskem nastopu vodje bosanskih muslimanov in izjavil, da je »to interna stvar muslimanov in da se on ne bo vmešaval.«
Nedavno je Urad predsednika zbral referate, ki so bili predstavljeni, in jih izdal v obliki knjige. Iz navedene knjige objavljamo izvod iz referata, ki ga je takrat predstavil ef. Đogić.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani člani posveta o prihodnosti Slovenije. Zahvaljujem se za vabilo za sodelovanje na današnjem pogovoru. Odzval sem se z velikim zadovoljstvom. V naslednjih nekaj minutah želim pojasniti svoj pogled na situacijo, v kateri se je znašla islamska skupnost. Moje videnje odnosa države in verske skupnosti v Republiki Sloveniji temelji na predlogu zakona o verski skupnosti dr. Lovra Šturma. Pripravil sem referat, vendar ga nisem izročil in bom zdaj predstavil le povzetke iz pripravljenega govora.

Kot je znano, se v zadnjem času v islamski skupnosti dogajajo nekatere stvari, ki so po mojem mnenju posledica prehodnih razmer. Navedel bi eno od teh stvari, in sicer vprašanje imenovanja najvišjega predstavnika muslimanov. To je ključnega pomena, zato bom povedal svoje mnenje. Menim, da v islamski dogmi ni obvezujoče, da se predstavnik muslimanov imenuje po verski hierarhiji. Ni doktrinarnih razlogov, da islamska skupnost BiH imenuje vrhovnega predstavnika muslimanov v Sloveniji. Takšna praksa je prej izjema in anahronizem kakor pravilo. V moderni dobi so vse muslimanske verske skupnosti skladne z državnim okvirom, v katerem delujejo, ne glede na to, ali te organizacije delujejo v družbah z muslimansko manjšino ali večino. Tudi tam, kjer živijo isti narodi v različnih državah, ni enotne duhovne hierarhije. Na primer, v svetu je okoli sto milijonov Arabcev, ki živijo v deset in več državah. Vsaka ima svojo versko organiziranost. Take stvari temeljijo na dejstvu, da islamska vera nima vrhovnega verskega predstavnika kot dogmo. V srednjem veku je obstajal koncept duhovnega vladarja muslimanov, ki se je preklapljal s političnimi funkcijami kalifa in sultana. Z ukinitvijo sultanata leta 1924 in nastankom republike je v Turčiji prekinjen koncept vrhovnega poglavarja vseh muslimanov. Na sceno je stopil koncept nacionalnih verskih voditeljev. Veze z islamsko skupnostjo BiH, kateri je islamska skupnost Slovenije administrativno podrejena, zavirajo integracijo muslimanov v slovensko družbo. Razlog je preprost, islamska skupnost BiH ima svoje interese in afinitete, ki se razlikujejo od interesov muslimanov v Sloveniji. Menim, da je proces integracije pomemben za islamsko skupnost in občutljiv družbeni fenomen. Posameznik ni vijak, ki se lahko navije na mehanizem, imenovan družba. Država kot vrhovna zaščitnica družbenega interesa je dolžna napraviti okvir, v katerem bodo tekli pozitivni integracijski procesi. Ključna enigma, ki jo je treba rešiti, vsebuje sedmi člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o avtonomiji verskih skupnosti. Ključno vprašanje je, kje so meje te avtonomije. Ravno tako je pomembno vprašanje, ali naj država zadrži distanco do verskih skupnosti, da bi upoštevala načelo ločenosti države in vere tudi tedaj, ko verske skupnosti postanejo slepo črevo v sistemu. To je anahronizem, o katerem je govoril dr. Bučar in s čimer se strinjam.

Kar se tiče islamske ali muslimanske skupnosti bi želel izpostaviti še eno hipotezo. Namreč demokracija kot sistem vrednosti, svobode ipd. ni nezdružljiva z islamom oziroma islam ni nezdružljiv z demokracijo. Na žalost tudi v nekaterih delih slovenske družbe obstaja stereotip, po katerem so islam in muslimani imanentno neprilagodljivi, kar je popolnoma netočno in tudi škodljivo. Ne zanikam, da imajo lahko stvari tudi drugačno perspektivo, če  t. i. trk civilizacij vzamemo kot znanstveno resnico. Potem se dejstvo civilizacijskih razlik lahko uspešno poudari z ene strani. Pri tem ne moremo spregledati, da se neka vrsta razmejitvene linije lomi ravno v Sloveniji. Obrazec srečanja različnosti je pravzaprav odnos med islamsko in krščansko civilizacijo. Ampak tisto, česar ne obravnavamo v dovolj velikem obsegu kot združevalni temelj, je dejstvo, da islam in krščanstvo pripadata skupini tako imenovanih monoteističnih religij. Imajo enak etični praobrazec. Lahko zveni patetično, vendar ni nobenega dvoma, da imajo muslimani v Sloveniji intelektualni aparat za pravilno percepcijo osnovnih družbenih in duhovnih vrednot slovenske družbe. Pri tem je seveda treba dodati, da islam in demokracija nista zunaj časa in prostora. Država mora pomagati na konkretni ravni, da se sicer abstraktne kategorije, kot so demokracija, vera in družba, medsebojno uskladijo. Po mojem mnenju bi morala država zadržati distanco do verskih skupnosti samo v sferi prozelitskega dela in religioznih aktivnosti. Vendar pa obstaja zelo veliko družbeno koristnih dejavnosti, za katerih opravljanje imajo verske skupnosti tako rekoč naravne zmogljivosti. Na kratko želim povedati, da bi država lahko imela fleksibilnejši pogled na verske skupnosti. Nekatere socialne in družbeno stabilne države, na primer Avstralija in Švedska, so s svojim liberalnim delom definicije vloge vere in verske skupnosti v družbi nekako kupile stabilen družbeni mir. V Avstraliji je država skoraj popolnoma prepustila nekatera področja verskim skupnostim, na primer socialno skrb za posebne skupine, kot so starejši, mladi, razne kategorije odvisnikov, in se v precejšnji meri odprla tudi na področju šolstva. V te namene država namenja znatna sredstva, ki se distribuirajo prek verskih skupnosti v obliki t. i. grand na podlagi natančno izdelanih meril za družbeno koristne projekte.

Naj končam. Izkušnja islamske skupnosti v Sloveniji govori, da je pravna ureditev navedene problematike pomembna. Sodni spor, ki traja že nekaj mesecev, bi se lahko končal v petih minutah, če bi sedanji zakon o verskih skupnostih reguliral registracijo predstavnikov verskih skupnosti.
Zame osebno je bolj pomembno vprašanje natančno in primerno urejenega koncepta verskih predstavnikov in dela verskih institucij kot nekaterih restrikcij, ki se pojavljajo, preden neka verska institucija vstopi v pravni promet. Na kratko: če verska skupnost vstopi v pravni promet, to še ne pomeni, da je lahko pozabljena in osvobojena javne odgovornosti. Načrt zakona dr. Šturma, ki bo urejal to problematiko, osebno podpiram in se zahvaljujem.

 

 

Več o posvetu lahko preberete na spodnjem naslovu: 

www.prihodnost-slovenije.si

 




  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
< Nazaj   Naprej >
//skripta za piskotke