Islamski koledar
ImageSte se kdaj spraševali zakaj je mesec posta (Ramazan) vsako leto v drugačnem časovnem intervalu ali pa zakaj imamo muslimani danes težave s točnim določanjem začetka Bajrama enotno po celem svetu? Odgovore si lahko preberete v zanimivem članku Muhammada Iljasa, ki je objavljen pod naslovom »New Moon's Visibility and International Islamic Calendar«. Avtor je član Inštituta za astronomska raziskovanja v Maleziji. Članek sta ga prevedla Osman ef. Đogić in Matjaž Mihelčič.     Vloga islamskega koledarja je pomembna. Takšna je zaradi njegove vključenosti v pomembnejše ibadete, kot tudi to, da predstavlja značajni element islamske civilizacije. Odločitev o uvedbi lunarnega islamskega koledarja je bila sprejeta 10. zul-hidždžeta, v desetem letu po Hidžri, v času Poslančevega Poslovilnega hadža. Novi koledarski sistem se je začel z dnem prvega muharrema, po Poslovilnem hadžu. Nekaj let kasneje je bila uvedena islamska doba tako, da je bila datirana za deset let nazaj v leto Hidžre, to je v leto 0001 Hidžre.
    Širjenje muslimanov v vse dele sveta je privedlo do nujne internacionalizacije islamskega koledarja zaradi potreb pravilne uporabe v naslednjih stoletjih. Kljub temu v tem trenutku islamski koledar ne služi kot ustrezen časovni sistem – niti na lokalnem niti na globalnem nivoju. To je razvidno v dejstvu, da od dežele do dežele obstajajo velike razlike v določanju važnih datumov, kot so začetek Ramazana in Bajrama in celo v različnih delih iste dežele. Zgoraj navedeni problemi obstajajo zaradi pomanjkanja razumevanja uporabnih znanosti, pomanjkanja strokovnih odgovorov, pomanjkanja priročnih podatkov in informacij in zaradi odsotnosti mednarodnega sistema usklajevanja. Takšen položaj bi se spremenil, če bi v islamski svet   vpeljali mednarodni islamski koledar. Če bi se ustrezni sistem uporabil enotno v celem svetu, bi bil to začetek postopka, ki je nujen za »zdravljenje« smrtne bolezni islamskega koledarja. V bližnji prihodnosti bi to muslimanskemu svetu priskrbelo ugleden časovni sistem.
    Mednarodni islamski koledar temelji na treh točkah:

1.    Na uporabi naravnega lunarnega 180. meridiana – utemeljenega na ocenah o pričakovani vidljivosti – za izdelavo, lokalnih/regionalnih koledarjev
2.    Na mednarodnem aparatu za enotno globalno vpeljavo islamskega koledarja
3.    Na mehanizmu za raziskovanje in prebiranje ter na občasnem pregledu postopka

Da bi vzpostavili okvir za pravilno uvedbo islamskega koledarja temelječega na gornjih točkah in da bi premagali trenutno nejasni položaj, je bila na Mednarodni konferenci o znanosti v islamski državni ureditvi, v Islamabadu leta 1983, ki jo je sponzorirala Organizacija za islamsko konferenco (OIC) o tem storjena začetna pobuda. Kot nadaljevanje akcijskega programa je bil vpeljan Mednarodni islamski koledar – program (IICP). V ta program so vključeni strokovnjaki in muslimanski vodje iz mnogih držav.
    Srž programa je v znanstvenem delu glede globalne predvidljivosti mlade lune na temelju njegove vidljivosti in »dodani« mednarodni lunarni 180. meridian. Morda bi bilo za razumevanje celotne vključitve lunarnega 180. meridiana primerno, da na kratko pregledamo znanstveni vidik prevladujočih koledarskih sistemov.

    Uvod

    Islamski koledar predstavlja rezultat razvoja astronomije. Poleg astronomije pomembno vlogo v razvoju koledarja igra nekaj sorodnih disciplin, kot so dinamična in optična fizika, biofizika ter, samoumevno, matematična in sferna astronomija. Vsako leto se srečujemo s kaotičnim položajem glede velikih razlik pri islamskih datumih, posebno pri tistih, ki beležijo pomembne dogodke, kot so Ramazan in Bajrama. Če želimo, da bi islamski koledar funkcioniral kot pravilen časovni sistem, mora biti internacionaliziran. Iz teh razlogov so v zadnjih nekaj letih začeta intenzivna raziskovanja, ki so osredotočena predvsem na islamsko koledarsko astronomijo. To je položaj izboljšalo v takem obsegu, da je enotnost islamskega koledarja že skoraj stvarnost. Na najvišjih znanstvenih in operativnih nivojih dajejo značajno pozornost globalnemu procesu vpeljave takega programa, Ta naloga predstavlja novo dimenzijo sodobne islamske astronomije in poleg tega bi bila hkrati poskusni primer za ureditev zapletene versko – znanstvene teme.
    To na svoj način predstavlja glavni sestavni del  islamske astronomije in izhajajoč iz tega zahteva posebno pozornost v zbirki sodobnih znanstvenih dognanj.
    Zanimivost v pogledu mednarodnega islamskega koledarja je v tem, da lahko zadovolji krajevne, enako kot mednarodne versko – znanstvene zahteve računanega koledarja in s tem se približamo stvarnem in trenutnem »lokalnem« opazovanju mlade lune. Dva sistema (izračun in opazovanje) bi se približala istem cilju in postala identična za pretežni del zemeljske krogle. Takšna rešitev je poleg tega vzbudila nekaj stvari iz domene verskega značaja, ki bi lahko še dodatno upravičila potrebo po mednarodnem islamskem koledarju. V marsičem je primarni naglas tega programa razvoj koledarja, ki bi bil globalno enoten, mednaroden glede uporabe enako kot je to sedaj sončni  koledar, znanstveno neoporečen in enostaven v tem, da bi postal življenjski sistem muslimanske družbe. Pri tem biti mora ustrezen (lokalnemu) sistemu, ki temelji na »opazovanju«. Za informacijo o sodobnem razvoju islamske astronomije namenjamo nekaj več prostora v nadaljevanju tega sestavka.

    Nujnost in temelj islamskega koledarja

    Rastoči interes za uporabo astronomskega računanja za dva najvažnejša islamska datuma (Bajrama) je  očitna tudi v tistih muslimanskih skupnostih, kjer je do sedaj obstajal relativno majhen interes v pogledu uporabe islamskega koledarja za splošno uporabo. Zelo malo dela in zanimanja je bilo posvečeno preučevanju pravilnega, znanstveno utemeljenega in sistematičnega mednarodnega islamskega koledarja, ki bi v svetovnih razmerah lahko medsebojno povezal koledarske datume na pravilen in fiksen način. Nekaj let pred tem, v začetku dejavnosti za izboljšanje in uporabo astronomskih izračunov o vidljivosti mlade lune, je bil zastavljen enostavni cilj, osredotočiti se na tri najpomembnejše datume: prvi dan Ramazana ter prvi dan Ramazanskega in Kurban Bajrama. Kljub temu je dosleden razvoj privedel do vseobsežnega globalnega sistema, temelječega na izračunu in na sistematični naravi najzgodnejše vidnosti mlade lune. Učenje, usmerjeno na sorodno znanstveno materijo odkriva, da je razvoj pravilnega islamskega, svetovnega koledarja temeljna potreba. Vprašanje »poenotenja » Bajrama v celem svetu bi s tem postala manj pomembna stvar, ki bi se razrešila samo po sebi, če bi že bila vzpostavljena pravilna koledarska praksa. Sedaj je jasno, da je bil trud za razvoj globalnega sistema, temelječega na izračunu pravočasen. Prihod 15. stoletja Hidžre je sam po sebi usmeril pozornost na koledar in njegovo uporabo v te namene. Odtod izhaja nedavni poziv:
»…za nas je zelo pomembno, da sprejmemo islamsko pot in prakso, ki smo jo zapustili zaradi naše lastne omahljivosti ali pod pritiskom tuje prevlade… podan je predlog, da državne službe v vsakdanjih  dejavnostih obvezno uporabljajo označitev islamske dobe in lunarni mesec. V svojih dopisih, govorih in pismih morajo uporabljati leta po Hidžri in islamske mesece in storiti novi začetek ideološkega prebujanja. V primerih, kjer bi postala potreba po označitvi drugih dob absolutno nujna, se le-ta lahko uporabi poleg navedb po Hidžri.  Začnimo s takšno pisarniško korespondenco v nekaj prihodnjih mesecih! To bi lahko v teku  časa privedlo do vzpostavitve konvencij in običajev. Koristno bi bilo, da tiskamo rokovnike za uporabo v pisarnah, šolah, na fakultetah, v tovarnah, farmah, delavnicah, kasarnah in olajšamo spoznavanje z islamskim koledarjem.«
    V praksi se v vseh muslimanskih družbah iz leta v leto tiskajo islamski koledarji, čeprav je njihova uporaba pretežno osredotočena na verske praznike. Pogosto se na pismih nahajajo datumi v hidžretski in krščanski dobi. Toda, določen islamski datum ni istočasno enak na dveh različnih krajih, zaradi splošnega nezaupanja pri določanju islamskih datumov. Namreč, kot temelj za računanje časa se uporablja krajevna in ne univerzalna metoda izračuna. Če želi biti glede na to islamski koledar smiseln in pri tem imeti tudi praktično vrednost, mora vsebovati občutek univerzalnosti. Gledano z znanstvenega vidika je zadovoljitev teh pogojev možna, ali pa tudi ne. Na srečo ob analiziranju gibanja lune in njene globalne vidljivosti pridemo do zaključka, da je slednje zelo sistematično in primerno za uporabo in razvoj univerzalnega koledarja. Drugače povedano, če se na vsakem mestu zemeljske krogle razvije koledar krajevnega značaja na temelju lokalnih zahtev (pričakovane) lunine vidnosti , neodvisen od drugih krajev, prvi datumi na vsakem mestu oblikujejo sistematičen vzorec z znanimi medsebojnimi odnosi, prej kot ne kot naključno strukturo, ki se uporablja v sodobnih koledarjih različnih dežel. (Vse to iz razloga, o katerem bo beseda v drugi polovici tega dela).

    Religiozni temelj koledarja

    V tem sklopu je nujno pripomniti, da hidžretski koledar ni samo sentimentalni sistem izračunavanja časa, Ima globlji verski značaj, tako kot, npr., zatjuje Samiullah:
    »Vprašanje je, zakaj je ravno Hidžra vzeta kot začetek islamskega koledarja. Zakaj recimo ni vzet dan rojstva ali smrti Allahovega poslanca, začetek Razkritja, datumi zmagoslavnih bitk, kot je osvojitev Meke, ali triumfalnih zmag na Kadisijji in Jarmuku? Odgovor se glasi: Hidžra je bila sprejeta iz razloga prve velike žrtve, ki jo je utrpela umma zaradi zaščite Islama v njegovih prvih dneh.
    Pomen besede Hidžra je bilo pri številnih zahodnih znanstvenikih pogosto dojeto na napačen način. Le-ta ne pomeni niti beg, niti umik. Arabska beseda hidžra pomeni: prekiniti zvezo ali zapustiti pleme.«
    Islamski koledar ni vzpostavljen takoj po Hidžri, temveč 17. let po Hidžri. Odločitev o tem je bila sprejeta v četrtem letu Omarjevega kalifata. Omar je želel vzpostaviti islamski koledar in izročilo pravi, da je dejal: »Hidžra je razdvojila Resnico in Laž, glede na to naj bo prav ona začetek naše dobe«
    Samiullah nadaljuje s citatom Saida Abu Hasan Nadvija:
    »…To je (prihod 15. stoletja Hidžre) edinstvena priložnost, da smo vzvišeni nad dejstvom, da se islamska doba ne začenja z vojnimi zmagami, niti z rojstvom ali smrtjo Poslanca (mir nad njim), niti z začetkom samega Razkritja. Začenja se s Hidžro, to je z žrtvijo za resnico in rešitev Sporočila. Izbor Hidžre je bilo božje navdahnenje. Bog je želel poučiti človeka o neprestanem boju med Resnico in Lažjo. Dogodek, ki je vzet kot začetek islamskega koledarja muslimane vsako leto spominja ne na izumetničenost in slavo Islama, temveč na žrtev in jih pripravlja, da delajo enako.«

    Zgodovinski temelj koledarja

    Samiullah nas vodi tudi k pogledu z drugega kota:
    »Vsi dogodki v islamski zgodovini, posebno tisti, ki so se zgodili v času Allahovega poslanca in tudi po njem, so uvrščeni v dobo hidžretskega koledarja. Uporaba gregorijanskega koledarja nas odvaja stran od dogodkov in pripetljajev, ki so polni poučnih lekcij in navodil.
    …Takšno kronološko preučevanje je možno samo zahvaljujoč sprejetju hidžretskega koledarja, ki označuje leto in lunarni mesec v skladu z našim izročilom.
    Uporaba lunarnih mesecev in Hidžre kot splošnih izhodišč nas uvaja v dobroto teh mesecev. Znano je, kdaj in kaj je delal Poslanec v različnih mesecih lunarnega leta, znano je, kaj je zahteval od prijateljev (in z njihovo pomočjo od celotne umme) kaj lahko storijo in kako naj se obnašajo v teh mesecih. Samoumevno bo takšna praksa razširila naša spoznanja o stvareh, katerih ne poznamo samo zaradi…«
    Kar zadeva zgodovinske dogodke (npr. Hidžra, osvoboditev Meke, bitke, Poslančev rojstni dan, uboj imama Husaina itd.) je že bilo omenjeno, da mora biti spomin na te dogodke cikličen z že uveljavljenimi intervali, to je po 354 dneh (355 v prestopnih letih), kar je ustrezneje kot uporaba naključnega načina izbire dneva, ki posledično prinaša variacije v razmiku nekaj dni, odvisno od kraja.
    Takšen koledar mora bolj kot splošen izračun časa hkrati pustiti zadosti časa za prilagoditve v posebnih mesecih, v katerih je stvarna vidljivost prvenstvenega značaja za začetek ibadeta (npr. Ramazan).

    Splošne stvari

    Uporaba hidžretskega koledarja z 12 lunarnimi meseci brez vnašanja je Božji ukaz. To je razvidno iz naslednjih koranskih ajetov:
    "Sprašujejo te o pojavu mlade lune. Povej:" To je ljudem oznaka za čas in hadž. Dostojnost se ne izkazuje s tem, da v hišo prihajate s stranskega vhod, temveč je dostojnost v tem, da se bojite Boga. Vstopajte v njihove hiše in bojte se Boga, da boste dosegli tisto, kar želite." (Al Bakhara, II:189)
    "Po Bogu obstaja dvanajst mesecev, po Božji Knjigi, od dneva, ko je ustvaril nebo in zemljo, obstajajo štirje svetovi; to je prava vera: V njih ni grešite! In bojujte se proti vsem mnogobožcem..." (At-Tauba, IX:36).
    "S premeščanjem svetih mesecev se povečuje nevera, s čemer so neverniki privedeni v zmoto: v nekem letu je mesec razglašen za navadnega, v drugem letu ga razglasijo za svetega - da bi zapolnili število tistih mesecev, ki jih je Bog ustvaril kot svete in držijo kot navadne tiste, ki jih je Bog ustvaril svete. Njihovo slabo ravnanje jim je predstavljeno kot dobro. Toda Bog ne bo pokazal prave poti tistim, ki nočejo verjeti." (At-Tauba, IX:37) 2

    Uporaba lunarnega koledarja v različnih civilizacijah

    Postopek zapisovanja časa je star toliko, kot človeška civilizacija. Čeprav se v današnjem času v ta namen pretežno uporablja Sonce, je Sonce šele v zadnjem času v tem pogledu postalo pomembnejše od Meseca. Temeljni razlog za zelo zgodnjo uporabo Meseca pri izračunu časa je bila astronomska moč in znanstvena superiornost nad Soncem, nudeč pri tem tak ciklični sistem računanja časa, ki je  samostojen, pa kljub temu enostaven in precizen. Zaradi tega se ne moremo čuditi, da so skoraj vse zgodnje civilizacije začele uporabljati lunarni koledar: babilonska, grška, židovska in egipčanska civilizacija na območju Bližnjega vzhoda; civilizaciji Inkov in Aztekov na zahodu; kitajska in hindujska na vzhodu: Skoraj vse so začele z uporabo popolnega lunarnega sistema - ga nato spremenile v neko obliko lunarno - solarnega sistema, kjer je v bistvu sistem lunarni v pogledu luninega ciklusa, a so morali lunarna leta v določenem časovnem obdobju preračunati z vnašanjem dodatnega meseca, da bi letna doba padla približno v isti mesec. Takšna praksa vnašanja se je do današnjih dni obdržala v kulturno - verskih koledarjih Kitajcev in Hindujcev. Obratno temu muslimani uporabljajo popolni lunarni sistem (kot so postopali na svojem začetku tudi drugi), toda z ustaljenim številom mesecev (12) letno. Čeprav zahodni narodi in Krščanska cerkev za svoj koledar uporabljajo solarno leto, celo oni uporabljajo lunarni sistem za najvažnejši cerkveni datum v letu, to je za Vstajenje. Glede na to opažamo, da celo danes skoraj vsak na svetu na ta ali drugačen način uporablja lunarni sistem. Iz tega razloga se vsi važnejši verski datumi pri mnogih skupnostih premikajo preko različnih letnih dob: Vstajenje, Bajram, kitajsko novo leto, Jom Kipur itd.
    V zgodovini uporabe koledarja se je pripetil dogodek, ki je glede Meseca postavil prvi resni problem v pogledu njegove sfere in stopnje vpliva pri izračunu časa. To je bila odločitev Julija Cezarja leta 46 p. n. š., leto, ki je znano tudi kot "leto prevrata", da zamenja sezonski prilagojen lunarni koledar s popolnim solarnim koledarjem. Solarni koledar je bil uveden leta 45 p. n. š. Toda, spominu v korist, resničnega problema z lunarnim koledarjem ni bilo, obstajala pa je zloraba verskih voditeljev pri vnašanjih časa. To je tako razjezilo Cezarja, da je sprejel navedeno odločitev. Toda vse to ni imelo posebnega vpliva na pomembnost lunarnega koledarja vse do današnjih časov, še posebej ne pri širjenju zahodne civilizacije v Ameriki in evropske kolonizacije drugih delov sveta ( Avstralija, Azija, Afrika). Kolonizacija je postopoma vodila h krščanskemu (solarnemu) koledarju in njegovi prevladi na svetovnem nivoju.
    Lunarni koledar je dobil značajno priljubljenost s tem ko so muslimani sprejeli popolni lunarni sistem (632 n. š.) v najenostavnejši obliki točno fiksiranega leta z 12 lunarnimi meseci. Pred tem so prebivalci Meke z zlorabo postopka vnašanja časa menjali lastnosti svetih mesecev (tistih, v katerih je bil prepovedan boj), da bi zadovoljili svoje potrebe, kar je bil način, kot pri klerikih v Rimu. V Koranu proti vnašanju obstaja važen ukaz. Predstavlja konec zlorab, kot so že omenjene (IX:36).
    Poleg navedenega, vključujoč prvo vidnost mlade lune (v zgodnejšem času so to prakticirali številni uporabniki koledarja, kot so Babilonci, Židje, Inki, Azteki idr.) je islamski lunarni koledar postal celo enostavnejši in samostojnejši. Toda, mnogo pomembneje, z uporabo prve vidnosti je islamski lunarni koledar - ki je že bil predmet mehanike neba, sferne astronomije in matematike - postal znanstveno izzvan v opazovalni astronomiji in v optični fiziki. Intenzivna versko raziskovalna dejavnost najboljših muslimanskih mentalnih potencialov v celotni dobi zlatega muslimanskega obdobja je imela cilj napredovanja koledarske astronomije, vključujoč opazovanje vidnosti. Naj omenimo le nekaj islamskih velikanov astronomije - Jakub ibn Tarik, Al- Huarizmi, Al- Battani, Al- Farghani, As-Sufi, Al-Biruni, At-Tusi, Umar Khajam. Resnično malo je bilo dodanega tej vedi po zlomu islamske znanosti in astronomije. Zatem je prehod na solarni koledar, posebno v zadnjih petdesetih letih imel za posledico popolno znanstveno zapostavljanje lunarnega koledarja.
    Če želimo v sodobnem času koledar praktično uporabljati na globalni ravni, morajo biti datumi med katerimakoli mestoma medsebojno povezani z ene in druge strani 180. meridiana. Tako lunarni, kot solarni sistem sta v temelju lokalna sistema izračuna časa. V Evropi, kot tudi v drugih krajih sveta, so bili čas in datumi računani po lokalnem poldnevniku vsakega kraja skoraj do konca 19. stoletja. Toda vse se je spremenilo z uvedbo telegrafa, vlakov, hitrih potovanj in dobrih ur. Šele v tem času se je začel solarni sistem posredno in na nek način naključno internacionalizirati kot rezultat dogovornega sprejetja Greenwicha kot začetnega poldnevnika (1884), kar je imelo nalogo pomoč pri določanju položaja ladij v pomorski navigaciji. V dirki za položaj začetnega poldnevnika je bilo deset močnih kandidatov, vključujoč Jeruzalem, piramide v Gizi ter francoski poldnevnik. Sprejem začetnega poldnevnika in njegovih kombinacij s sistemom časovnih con je dalo pogum ustanovitvi Internacionalnega solarnega 180. poldnevnika (180 o geografske dolžine). Postopoma so začele dežele, ena za drugo, sprejemati uporabo solarnega 180. poldnevnika, nekatere od njih so to storile v zadnjem času (npr. Liberija 1972). Čeprav je bilo internacionalizaciji sami po sebi naklonjene malo pozornosti, je ta dogodek, poleg vsega, postal pomemben, ker je lokalizirani solarni koledar prevedel v shematsko uporaben sistem, kljub dejstvu, da so v tem predvidene kratkoročne važne napake v sezonskih premikih. Kljub vsemu je tak razvoj, bolj kot karkoli, pomagal k širši uporabi in dominaciji solarnega koledarja. Na določen način je tak razvoj omejil postopek pravilne internacionalizacije lunarnega koledarja. Skratka, na tej točki - internacionalizaciji začetnega poldnevnika, se je lunarni koledar zataknil in ostal v ozadju. Ta problem je najresneje zadel muslimane, morda zaradi tega, ker ni nobena druga skupnost tako odvisna od lunarnega koledarja, ki se uporablja za verske in vsakodnevne civilne potrebe. V drugih skupnostih je uporaba lunarnega koledarja omejena na nekaj religioznih ali kulturnih dogodkov, medtem ko so pri muslimanih skoraj vsi življenjski dogodki utemeljeni na lunarnem sistemu. Potrebi za vzpostavitev mednarodnega začetnega poldnevnika zaradi internacionalizacije lunarnega koledarja - še posebej v kontekstu Islamskega lunarnega koledarja - je dana precejšnja pozornost in bile so opravljene študije. V zadnjem času smo v prehodu v operativni del. Ta podvig bi bilo možno razširiti tudi na ostale lunarne koledarje, kar bi bilo, kot se je pokazalo,  splošno pravilo (o tem kasneje).
    Na samem začetku je morda koristen razmislek o tem, kako resni so islamski astronomski problemi in kako pomembno je imeti dobre izračune. Da bi to opazili, zadostujeta le dva primera:
    Prvi je določitev Lajlat ul-kadra. Iz različnih hadisov (poslančevih izrekov) in teoloških razlag spoznavamo Lajlat ul-kadr. Glede na neke hadise ta noč sovpada z neparnimi nočmi zadnjih desetih dni, to je 21., 23., 25., 27., ali 29. In glej, če smo za en dan napačno izračunali začetek ramazana (preje ali kasneje), bi dobili Lajlat ul-kadr v napačnih nočeh - morda to v določenem obsegu celo delamo.
    Naslednji primer je čas sabah - namaza in začetek posta. Če je poziv na molitev v trenutku, ko je sonce 20 stopinj pod obzorjem, toda njegova prava vrednost je 18 stopinj, to je kasneje, sta poziv na molitev in molitev opravljeni prej kot je za to pravi čas in s tem je čas posta podaljšan brez razloga. Ali naslednji primer: 20 stopinj je prava vrednost, toda post opravljamo glede na vrednost 18 stopinj (to je kasneje); dragi Bog najbolje ve, kakšen je bil to post.
    Skratka, zaradi pomanjkanja ustreznega astronomskega sistema, ki skrbi o tovrstnih potrebah skupnosti nosimo precej gorja. Kljub vsemu pa je storjen resen napredek, ki ga  je omogočilo nedavno raziskovalno delo. Tak razvoj je izzval nove smernice na področju islamske astronomije, posebno za temeljna vprašanja predvidevanja lunarne globalne vidljivosti in poenotenega mednarodnega islamskega lunarnega koledarja, temelječega na naravnem mednarodnem začetnem lunarnem meridianu.
    Obstajata dva prvenstvena pogleda, ki poudarjata poenoten mednarodni islamski koledar:
-    astronomsko metodo predvidevanja nove lunine vidnosti,
-    uporaba metode predvidevanja na globalni ravni.
 
Astronomska metoda predvidevanja

   Kot smo že omenili, je lunarni koledar koledar civilizacij. Skoraj vsaka civilizacija ga je uporabljala v eni ali drugi dobi, mnoge to delajo tudi danes. V starih časih je bil izračun začetka novega meseca s pojavom mlade lune običajna stvar. Čeprav so stare civilizacije lunarni koledar postopoma preoblikovale v lunarno-solarni sistem, je praksa uporabe mlade lune kot označbe za začetek novega meseca ostala v veljavi še dolgo časa in to prakso so še posebno okrepili muslimani. Uporaba dolgotrajnih opazovalnih zapisov, enostavno astronomsko pravilo za predvidevanje novega meseca, je bilo vzpostavljeno še v babilonski dobi. To enostavno pravilo je ostalo v splošni uporabi kasnejših civilizacij (Židje, Kitajci, Grki, Hindujci in muslimani). Okoli četrtega stoletja krščanske dobe so Hindujci začeli obravnavati ta problem na matematično-fizičnih načelih, kar je bilo v korist muslimanov - zaradi poudarjene pomembnosti mlade lune.
    Z intenzivno uporabo, utemeljeni na fiziki, so se razvijale in napredovale čiste metode Jakuba ibn Tarika, Habaša, Huarizmija, Musaa, Al-Battanija, Al-Farganija, Sabita, As-Sufija, At-Tusija in drugih. Ker sta islamska znanost in astronomija doživeli postopni zlom, je zaostajal tudi zelo dobro razvit način predvidevanja lune, s tem postal nejasen in je bil do sredine dvajsetega stoletja že popolnoma pozabljen.
    Kljub temu, glede na to, da je vidnost lune splošni interes ne le za arheo-astronome za razrešitev zgodnjih zgodovinskih zapisov, temveč tudi za sodobne astronome, da določijo opazovalne noči brez lunine svetlobe - noč pred prikazom mlade lune - je na začetku tega stoletja prišlo do sodobnega poskusa razvoja kriterijev, ki so izkoristili nove opazovalne podatke iz Aten. Toda ta nanovo razviti opazovalni kriterij je ostal nejasen, dokler ga ni začel pred 10 leti uporabljati islamski svet. V tem času je bil v Bejrutu razvita povsem drugačna teoretična metoda ugotavljanja pojava mlade lune (bazirana na fiziki). Na žalost je ta neodvisni kriterij v  resnem nasprotju z drugim opazovalnim kriterijem in ugotovljena je njegova nezanesljivost. Kakorkoli, avtor tega teksta je imel možnost, da je v njem odkril napake in je iz njega dosledno izdelal kombinirani teoretično-opazovalni kriterij, ki je utemeljen na dveh neodvisnih metodah. Avtor je navedeni kriterij uspešno izboljšal, potrebno pa je preveriti in pogovoriti se o nedavnih prilagoditvah.
    Mimogrede lahko omenimo, da navedeni kriterij zadeva pomembne spremenljivke, kot so:
    oddaljenost Meseca od Zemlje
    širina mlade lune in svetlobna jakost
    jasnost neba na zahodnem horizontu v času sončnega zahoda
    učinek senc Mesečevih planin
    učinek atmosferskih lomov
    vloga človeškega očesa kot iskalca kontrastov.
    Ena  od težav, vezanih za koledar, s katerimi se sooča muslimanski svet je v tem, da praktično nobena od polprofesionalnih oseb, ki jim je bilo zaupano sestavljanje koledarja, ni imela potrebnega znanja (poznavanje kriterijev in posebnosti s področja astronomije) ali sredstev za uporabo pravilnih astronomskih kriterijev, ki so nekoliko komplicirani. Odtod izhaja želja za razvojem enostavnejše tehnike (ali kriterija), ki bo enostavnejša za uporabo, a kljub temu zadosti dobra kot prva stopnja približnosti. Ob tem bi se velika večina ljudi poučila o njeni uporabi in tako bi na neki način lahko postala samozadostna. S tem v mislih je ta avtor razvil dva enostavna kriterija približnosti - eden je utemeljen na starosti lune, drugi na zaostajanju luninega zahoda za sončnim zahodom. Kljub temu je potrebno reči, da je glavnemu kriteriju še vedno potrebna neznatna dodelava, zaradi česar je potrebno detajlno opazovalno delo. Kljub temu bi ostale  temeljne lastnosti enotnega mednarodnega koledarja nespremenjene.

    Globalna vidljivost mlade lune

    Če bi imeli zanesljivo astronomsko metodo predvidevanja (kriterij) za videnje mlade lune, je ne bi bilo težko uporabiti za bodoče kalkulacije za predvidevanja pričakovane vidljivosti (lokalnih) večerov in začetka nove lune kjerkoli. To je bila resnično vsakdanja praksa v islamski eri od osmega stoletja naprej. Toda v moderni dobi je potrebno takšno vrsto dejavnosti voditi na vseobsežni ravni. Da bi se opravili nujni izračuni za vsako mesto na tem svetu, vključujoč nekaj zaporednih dni za vsak mesec, je najmanj, kar je potrebno, imeti moderen računalnik. Brez izrednega razvoja računalniške tehnologije v sodobnem času bi bila takšna vrsta opravila praktično nemogoča. Brez takšnih izračunov na globalni ravni izdaja realnega mednarodnega koledarja, ki bi zadovoljeval verske zahteve ni možen. Čeprav sta bila nujnost in temeljni koncept islamskega začetnega poldnevnika – hrbtenice mednarodnega koledarja – pri  omenjenem avtorju razvita že prej, sta narava globalne vidnosti in pravilni začetni poldnevnik v sestavi mednarodnega koledarja postali jasni šele kasneje, ko so bili izdani prvi diagrami. To delo je bilo nadaljevano v naslednjih letih, kar je imelo za izid izdajo 30-letne zbirke podatkov v knjižni obliki z vključenim podrobnim tehničnim opisom. Narava globalne ravni predvidevanja in njegova sistematika je prvi večji napredek v sodobni zgodovini razvoja koledarja.
    Brez da bi vstopali v tehnične podrobnosti, lahko pogledamo v rezultat globalnih izračunov. Glavni problem je povezati pojav »prve vidnosti« na dveh mestih X in Y, kjer je lahko Y vzhodno, zahodno, severno ali južno od X. Pojavljajo se vprašanja:
a)    če pričakujemo prvo vidnost mladega meseca v kraju X, kako je z njim v kraju Y?
b)    ali obstajata splošna sistematika in trajnost ali pa gre za pojave, ki se odvijajo na pamet?
c)    če  mlado luno zagledamo v kraju X, ali jo bomo v naslednjem mesecu spet ponovno prvič zagledali v kraju X?
Da bi odgovorili na tako temeljna vprašanja, je potrebno opraviti izračune, ki so precej zahtevni in zapleteni, toda izid je zelo enostaven in zadovoljujoč. To je shematsko prikazano v diagramu.
 
Možno je opaziti, da pri vsakem krogu zemljepisne širine obstaja kritična zemljepisna dolžina, kjer pričakujemo vidnost mlade lune, ker je na tem mestu ustreznim astronomskim pogojem zadovoljeno v času lokalnega sončnega zahoda. Vzhodno od kritične geografske dolžine se možnost vidljivosti hitro zmanjšuje (pojav temnih krogov) zaradi zgodnejšega zahoda Sonca, zahodno od tega kraja pa se možnost vidnosti hitro povečuje (pojav svetlih krogov), zaradi podaljšanega lokalnega zahoda Sonca (z možnostjo, da se Mesec pojavi višje in da je večji ter bolj bleščeč). Odtod izhaja, da je črta, ki spaja zemljepisne dolžine prve vidnosti pri različnih geografskih širinah postala Islamski mednarodni 180. poldnevnik (International Lunar Date Line – ILDL). Območje negotovosti je približno 20 o do 30 o  v geografski dolžini z obeh strani ILDL. Trenutno se v tem območju lahko nadejamo, da mlado luno  vidimo, ali pa tudi ne. Izven tega območja, proti zahodu, lahko zanesljivo pričakujemo, da bomo videli mlado luno v pogojih jasnega vremena. V našem sodobnem razumevanju globalne vidnosti, ki ji morajo verski znanstveniki v sklopu Mednarodnega islamskega koledarja nakloniti resno pozornost, je to nova razsežnost.

    Mednarodni lunarni 180. poldnevnik (International Lunar Date Line – ILDL)

    ILDL je v bistvu naravna razmejitvena črta podobna prosto postavljenem 180 solarnem poldnevniku. Le-ta omogoča preobrazbo krajevnega tipa lunarnega koledarja v mednarodni tip sistema, brez vpliva na temeljni pogoj »krajevne vidljivosti« za vsak kraj posebno. Z drugimi besedami, če bi se na globalni ravni držali »krajevnih pogojev pričakovane vidnosti« pri izračunu svojih lokalnih datumov, brez ozira na ostale, bi bil končni rezultat sistematičen, poenoten, vseobsežen in trajen islamski koledar.  Še več, glede na to, da bi bil takšen koledar realno najbližji stvarnemu položaju »vidnosti« (sighting), bi bilo s tem možno narediti prilagoditve za občasna odstopanja med stvarno vidnostjo in kalkulacijami (pretežno v območjih negotovosti), brez resnega vpliva na celotni koledar (mesec z 29 dnevi bi spremenili v 30 dnevni in naslednji mesec v 29 dnevni). Utemeljen na globalni projekciji ILDL ne more biti kot obvezna navpična ravna črta, temveč izkrivljena črta  z velikim lokom pri visokih zemljepisnih širinah.  Glede na to bi bile potrebne določene poenostavitve za ILDL pri večjih zemljepisnih širinah. Temu področju bi morali v skorajšnji prihodnosti posvetiti veliko pozornost z znanstvenega in verskega vidika. Navpična črta približnosti (vertical line approximation) s pomočjo katere se navpična črta potegne na vrhu izračunanega ILDL, ki se uporablja za splošni mednarodni islamski koledar, vsebuje nekaj dobrih upravičenj, vključujoč »zadostnost« enega opazovanja Meseca za celo deželo (linija je v nadaljevanju prilagojena tako, da se razteza vzdolž vzhodne meje države).
    Posebno pozornost je potrebno posvetiti globalnemu pregledu važnejših verskih datumov kot so Bajram ter hadž. Vprašanje je, ali muslimani v celotnem svetu lahko vršijo Bajram in hadž v istem dnevu brez znanstvenega nesmisla. V pogledu naših novih razumevanj obrazca globalne vidljivosti in posledičnega mednarodnega 180. poldnevnika, ni težko videti, da  poldnevnik krajevne datume prenaša v mednarodne. Vsak dogodek, ki se je »začel« pri poldnevniku, bi obstajal istega dne na celem svetu (to je v času 24 ur). Seveda pa obstaja temeljno vprašanje nujnosti »dejanskega opazovanja« (actual sighting) posebej vezanega za določene dogodke kot sta Bajrama. Bilo bi primerno, da verski strokovnjaki preverijo naslednje stvari, ki bi imele značajen vpliv na to vprašanje:
    1. s predpostavko, da je »dejansko opazovanje« temeljni pogoj in če predpostavimo ob pomoči predvidenega ILDL in mednarodne ekipe opazovalcev en opazovalni  poldnevnik (ki bi moral biti v bližini predvidenega, tistega, ki je vzpostavljen z dejanskim opazovanjem Meseca na vsaki zemljepisni širini), ali bi bilo tedaj dovoljeno začeti z ibadeti kot sta Bajrama, s pomočjo opazovalnega poldnevnika brez naknadne potrebe  za opazovanji na drugih krajih zahodno od le-tega. Posebno pozornost bi bilo potrebno usmeriti proti novemu znanstvenem dejstvu, da bi ob dokončanem opazovanju, opazovanja zahodno od tega kraja opravili precej lažje, z dolžino kroga iste zemljepisne širine. V resnici to ne bi predstavljalo ničesar drugega kot krčenje na »eno opazovanje zadostno za celo deželo«, kar je pravilo, ki ga je izdal mufti Muhammad Šafi iz Pakistana ter drugi. Dejansko imam vtis, da že obstoji možnost za takšno situacijo. V normalnih pogojih bi se takšen položaj uporabljal v območjih negotovosti, glede na to, da se morajo izven tega področja »opazovanje« in »kalkulacije«  na splošno stikati in ujemati ena z drugo, če je pravilno storjeno eno in drugo.
    Naslednje, morda važnejše vprašanje, ki ga mora preučiti ulama se bo pojavilo nekoliko kasneje. Ko bo astronomski kriterij predvidevanja vidnosti izpopolnjen (skoraj) do končne meje, ali morajo obveznost dejanskega opazovanja zamenjati izračuni. Kljub temu moram opozoriti na to, da bodo pretekla mnoga leta, preden bo dosežena ta stopnja. To bi vključevalo dolgoletno temeljito in vsestransko usklajeno opazovalno delo. Seveda bi nam to največ pomagalo v območju negotovosti glede ILDL. Na nek način lahko rečemo, da ko bomo nekoč v naših predvidevanjih dosegli točnost, morda tedaj ne bo pomembno, ali bomo uporabljali »kalkulacije« ali »dejansko opazovanje«. Eno in drugo bo izražalo isti datum.  
    Brez ozira na to, na kakšen način bomo določili posebne datume kot sta Bajrama ali začetek Ramazana, je bodočnost islamskega koledarja (in seveda vseh lunarnih koledarjev), kot vseobsežnega, praktičnega in živega sistema, odvisna od našega uspeha v njegovi prilagoditvi v enotni Mednarodni islamski koledar, ki stoji na izračunih, ki imajo isti temelj. Ta temelj je »pričakovana vidnost«. Danes smo v nesmiselnem položaju, da se v muslimanskih deželah Bajrami praznujejo v različnem času; posledično  temu imamo zmedeno stanje, ki ga v času Bajramov doživljamo vsako leto. Takšno stanje je bolj zaradi razlike v izračunih in manj glede sprejetja načina izračuna z ene strani in uporabe dejanskega opazovanja z druge strani. Uporaba »dejanskega opazovanja« za samo en ali dva pomembna dogodka lahko predstavlja resen problem, če bi bili koledarski datumi izračunani napačno glede na kaj drugega kot na temelju »pričakovane vidnosti«.
           
              Vpeljava Mednarodnega islamskega koledarja

     V luči zgoraj navedenih presoj je jasno, da so vprašanja, s katerimi se srečujemo predvsem znanstvene narave, čeprav bi  v določenem smislu pomagala tudi verske presoje. Najnujnejša stvar, s katero bi se bilo potrebno soočiti je enotna vpeljava Mednarodnega islamskega koledarja v splošne namene. Vzporedno s tem moramo opraviti ustrezna znanstvena raziskovanja, da bi s tem izpopolnili znanstveno vedo, ki se ukvarja s koledarjem in njej odgovarjajočo vedo s področja astronomije. Pravzaprav glede tovrstne potrebe sedaj v muslimanskem svetu obstaja znatno razumevanje. Še pomembnejše je dejstvo, da je že storjen določen napredek k aktiviranju Programa za Mednarodni islamski koledar z usklajenimi mednarodnimi težnjami za njegovo uporabo. Za tovrstne težnje se začenjajo zanimati številni posamezniki, organizacije in institucije. Ta razvoj je pozitiven z ozirom na dejstvo problematičnih okoliščin, s katerimi se sooči vsak, ki pride v stik z direktorji islamskih znanstvenih organizacij – mnogim od njih manjka pravilno razumevanje pozitivnih posledic, ki jih takšno astronomsko delo lahko prinese skupnosti – drugi znanstveniki pa se srečujejo z organizacijskimi omejitvami. Podrobnejši opis tega programa bo na voljo v kasnejših izdajah.
   Pozornost moramo obrniti na dejstvo, da je islamski koledarski sistem verjetno najenostavnejši od vseh lunarnih koledarjev, ki so trenutno v uporabi. Glede na to bi znanstveno izpopolnjen sistem vidnosti mlade lune moral kreniti na dolgo pot, da bi postal praktičen živ sistem za splošno uporabo. Tisti, ki poznajo židovski, hinduistični in druge koledarje zelo dobro vedo, kakšna pravila je potrebno poznati, da bi se sestavili takšni koledarji – v določenih primerih tudi na temelju od danes do jutri. Celo izračun Vstajenja (ki je bil v začetku vezan na židovski praznik Pashe, kar je bilo kasneje spremenjeno) je v določenem smislu zahtevno. Kljub vsemu, glede na to, da so Vstajenje in drugi verski datumi lunarnega koledarja določeni znaten čas vnaprej, v zvezi s  tem nihče ne postavlja vprašanj. Potrebno se je spomniti, da je bilo narejenih precej raziskav, preden je prišlo do te faze. Toda kakorkoli, (islamski) lunarni 180. poldnevnik je usmeril nov pogled na pravilno internacionalizacijo ostalih lunarni in celo solarnega koledarja.
    Opazili smo, da je v zadnjih stoletjih islamska astronomija neprestano zapostavljena. Postopek, ki se odpira in v katerem se nahajamo je postopek ponovnega učenja. Ponovni začetek mora biti počasen. Kot je bila tudi začetna faza v Bagdadu. Toda na koncu moramo dobiti širok organ odgovarjajočih profesionalcev in institucij – vseobsežni sistem, ki lahko rešuje navedene probleme skupnosti ne le danes, ampak v prihajajočih stoletjih. Aktiviranje takega postopka, ki bo peljal v razvoj ustreznega znanstvenega organa je nekaj, za kar sem osebno izredno zainteresiran.
    V zadnjih letih se je izoblikoval trend za organizacijo dvodnevnih ali tridnevnih seminarjev za iskanjem trenutnih rešitev. Zdi se, da je tak pristop, stoječ na hitrih rešitvah, prinesel več škode kot koristi. Znanost, ki bi se morala ukvarjati s temi vprašanji je bila stoletja zapostavljena. V uporabi so vse možne oblike dejanj, storjenih v naglici, pri tem pa je izločena nujna natančnost fizike in matematike. Danes se moramo islamsko astronomijo učiti in jo izboljševati ponovno. Postopek bo počasen, toda moramo ga nadaljevati s stalnimi in neprestanimi napori. Sodobne znanstvene metode so take, da je tisto, kar je bilo zgrajeno včeraj danes ponovno podvrženo pregledu in izboljšanju, Naš pristop mora biti v tem, da najdemo, če je to izvedljivo, sprejemljivo prehodno kratkoročno rešitev, medtem ko bi istočasno delovali na iskanju trajnejše dolgoročne rešitve.

1. Besedilo je prevod članka, ki nosi naslov »New Moon's Visibility and International Islamic Calendar«, Muhammada Ilyasa. Avtor je član Inštituta za astronomska raziskovanja v Maleziji.

              Iz angleščine v bosanski jezik prevedel Osman Đogić
              Iz bosanskega v slovenski jezik prevedel Matjaž Mihelčič

   
    





  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved