Spektakularna rast islamskega bančništva
ImageOcenjena velikost sektorja je več  kot 1000 milijard dolarjev ob predpostavki, da bo ta številka v bližnji prihodnosti morda presegla 5000 milijard.
V času, ko pristop različnim virom financiranja omejuje konkurenco med bankami, predstavlja islamsko bančništvo eno izmed najhitreje rastočih finančnih industrij.
Ocenjena velikost sektorja je več kot 1000 milijard dolarjev, agencija Moody's pa predvideva, da bo to število več kot 5000 v bližnji prihodnosti.
Ta stopnja rasti ni posebno presenečenje, če upoštevamo da je takšen način poslovanja privlačen tako za muslimane kot tudi za nemuslimane zaradi svojih vodilnih idej, ki spodbujajo etično poslovanje, medsebojno sodelovanje in delitev tveganja.
Z druge strani, prepovedi ki se nanašajo na nemoralne, obrestne in špekulativne aktivnosti vplivajo na to, da finančni sistem ostane fer in pravičen, družbeno odgovoren in vzdržen, posebno v teh nezanesljivih časih.
Tako je ena izmed osrednjih razlik med konvencionalnimi in islamskimi bankami v tem na kakšen način se ustvarja profit. Konvencionalne banke gledajo na denar kot na blago, ki se prodaja in kupuje, kar je v nasprotju s funkcijo denarja kot sredstva izmenjave in merila vrednosti drugih stvari. Islam, tako kot krščanstvo in judaizem, prepoveduje zaslužek denarja z denarjem, toda omogoča dobiček potem, ko denar preide iz monetarne v ekonomsko funkcijo.

Dobiček skozi poslovanje

Kmalu na Hrvaškem

Islamske banke bodo kmalu prišle na Hrvaško. Šukrija Ramić, član Uprave BBI-ja, je napovedal da so dokončani zakonski predpisi, ki bodo odprli pot novim islamskim bankam v regiji.
Ramić je povedal da bi Hrvaška z večinskim katoliškim prebivalstvom lahko sprejela islamsko banko pred Bosno in Hercegovino, potem ko je papež Benedikt XVI priporočil komercialnim bankam, naj prevzamejo principe islamskega bančništva.
Islamske banke ne financirajo alkohola, tobaka, pornografije, hazardiranja ali vojaške industrije. Skratka, investicijski projekti morajo biti halal.


Torej, da bi bil denar koristen se mora spremeniti v nekaj kar je koristno samo po sebi in šele nato ima lahko islamska banka dobiček skozi poslovanje. Na primer, financiranje hiše, projekta ali posla od islamske banke terja, da vloži sredstva in prevzame proporcionalni delež posedovanja in tveganja, da bi upravičila dobiček.
Kur'anski princip je, da trgovina in odiranje nista isto, ker kot vidimo prva predstavlja osnovo za ekonomsko rast, drugo pa fantomski dobiček brez premoženjske podlage. Vprašanje ni ali je možno imeti ekonomski sistem brez obresti, pač pa kako se nekaj kar nima zveze z dejanskimi ekonomskimi aktivnostmi, kot so obresti, sploh lahko obdržijo poleg vseh sistemskih kriz in nestabilnosti, ki jih povzročajo.
Zato brezobrestno bančništvo ne pomeni neprofitno bančništvo, pač pa stabilno in sigurno etično alternativo. Kot praktičen primer na področju Balkana je dovolj, če pogledamo Bosnia Bank International.
Poleg tega, da predstavlja prvo islamsko alternativo konvencionalnem bančništvu v Evropi, BBI-jev inovativni poskus kot je Sarajevo Bussiness Forum neposredno stimulira podjetniški način vključevanja lastnikov kapitala s stvarnimi ekonomskimi dejavnostmi, kar je eden od glavnih ciljev islamskega, oz. poslovnega bančništva.

BBI kot brand    

Takšne aktivnosti ne samo, da dodatno prispevajo konkurenčni prednosti in prepoznavnosti BBI-ja kot znamke, pač pa je zelo verjetno, da bo uspeh prestopil meje Bosne in Hercegovine zaradi splošne koristi, tako za podjetja in posameznike, kot tudi za države v regionu. Seveda pa bi je za realizacijo podobnih projektov posebno pomembno imeti politično voljo po vzoru na Velike Britanijo, Avstralijo, Francije, Japonsko, Singapur in druge države, ki so z uvajanjem regulativnih in davčnih sprememb omogočile konkurenčnost islamskega bančništva v svojem sistemu.
Pričakovano je, da se bo videla korist predvsem na gradnji avtocest, hidroelektrarn, bolnišnic, rudnikov, univerz in drugih projektov, ki se lahko financirajo skozi finančne inštrumente kot je sukuk (islamske obveznice). Te nove finančne tehnike so ne samo na isti ravni z ostalimi konvencionalnimi finančnimi strukturami, pač pa skozi proces sekuritizacije omogočajo znižanje stroškov finančnih institucij.
Do sredstev za vlaganje v nova ali obstoječa podjetja je možno priti skozi islamsko tržišče kapitala po vzoru Dow Jonesa v ZDA ali FTSE-ja v Angliji, ki nudijo islamski tržni index. Takšne poteze privlačijo investitorje, ki so na ta način prepričani da gredo investicije v poslovanje podjetij, katerih poslovanje in ostali finančni pokazatelji niso v nasprotnosti z islamskimi normami. Ni razloga zaradi katerega tudi sarajevska borza ne bi imela podoben index, ki bi ponudil enake koristi lokalnih podjetjem.

Pod pritiskom pohlepa
Image
London je po zakonskih spremembah videl razcvet v odpiranju islamskih finančnih storitev v 22-tih bankah, od katerih je celo 5 islamskih. S pregledom 20-tih sukukov v vrednosti 11 milijard dolarjev na londonski borzi, z dvajsetimi pravnimi podjetji ponujajo ekspertne nasvete in številne druge ustanove, ki nudijo izobraževalne, treninge in drugo podporo industriji.
Ali lahko Sarajevo izkoristi svoje strateško lokacijo kot tradicionalno zvezo med Vzhodom in Zahodom, in postane evropsko islamsko finančno središče? Priložnosti za region so številne in nalagajo izvrsten spoj industrije z islamskimi finančnimi principi. Na koncu, zahteva za pravičnim finančnim sistemom je univerzalna. Mnogi čutijo, da trenutni sistem pod pritiskom pohlepa dreza iz krize v krizo, medtem ko so pomanjkljivosti, ki so pripeljali do krize še vedno prisotni.
Primer ekonomije je kot primer ladje ali, kot pravi Muhammed, a.s., če ena skupina ljudi ne onemogoči drugo pri vrtanju lukenj da bi prišla do vode, bodo to plačali obe skupini. Ni problem v vodi (profitu), pač pa v načinu po katerem se do tega pride brez usodnih posledic in krize. Svetu je bolj kot kadarkoli potreben Jusuf, a.s., ki bi nas z dobrim finančnim upravljanjem rešil recesije.

Vir: Al Jazeera Balkan
Avtor: Amir Čolan
Stališča, ki so izražena v tem članku so avtorjeva in nujno ne predstavljajo uredniško politiko Al Jazeere.




  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved