Ni se potrebno ravnati po fetvi reisa Cerića
ImageFetva, ki jo je nedavno podpisal reisul-ulema Islamske skupnosti v BiH dr. Mustafa Cerić o tem, da "so bloki Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini edini veljavni dokaz za plačilo zekata in sadekatu-l-fitra" je povzročila precej razburjenja med učenimi muslimani.
Mr. Zijad Ljakić je na osnovi šeriatskih dokazov in na številna vprašanja vernikov sestavil odgovor , ki pravi: "Skupni fond Bejtu-l-mala Islamske skupnosti s šeriatske strani ni edino pravilno plačevanje zekata in sadekatu-l-fitra v Bosni in Hercegovini in diaspori. In ne samo da ni edino pravilno, pač pa je plačevanje zekata in sadekatul-fitra na to mesto šeriatsko sporno, saj tako zbrani zekat ne pride do uporabnikov, ki so omenjeni v osmih fondih, ki se omenjajo v 60. aji sure Et-Tevba. Iz tega sledi, da je ta fetva nepravilna in musliman se ni dolžan ravnati po njej, niti je v grehu če postopi drugače."
Več o dokazih s katereimi razpolaga ta argumentacija si lahko preberete v nadaljevanju...

FETVA REISA CERIĆA JE NAPAČNA IN MUSLIMAN NI V OBVEZNOSTI DA SE PO NJEJ RAVNA, NITI JE V GREHU ČE NAREDI DRUGAČE


Mr. Zijad Ljakić

VPRAŠANJE: Esselamu alejkum. Danes (19.08.2011) je bila na džummi v vseh džematih v BiH prebrana hutba reisa Cerića, ki vsebuje fetvo, ki pravi da je prepovedano muslimanov v BiH plačevati zekat in sadekatul-fitr drugam razen v Islamsko skupnost (IS). Kako komentirate ta postopek IS in ali smo v grehu vsi tisti, ki se ravnamo nasprotno kot je napisano tj. če damo zekat in sadekatul-fitr nekomu drugemu npr. revežem?

DRUGO VPRAŠANJE: Selam alejkum dragi brat. Nahajam se v dilemi kar se tiče fetve Rijaseta oziroma reisa Cerića. Torej, do sedaj sem podelil zekat in sadekatul-fitr (po standardu države v kateri živim) v Bosni ljudem katerim je bila pomoč potrebna! Zanima me kako naj se obnašal v prihodnje? Spodaj je izsek iz fetve, ki se nahaja na spletni strani Rijaseta! Prosim Allaha dž.š. naj vas nagradi za vaše delo in trud!
Fetva Reisa Cerića: »Torej, na osnovi mojih pooblastil iz Menšure in mojih službenih obveznosti iz zaprisege, da bom dolžnost reisu-l-uleme opravljal zavestno in odgovorno pred Bogom in pred ljudmi, objavljal in obvezujem vse muftije, muderrise, imame, hatime, muallime in muallime, ki imajo našo idžazo (pooblastilo), da tolmačijo islam in predstavljajo interese Islamske skupnosti v domovini in diaspori – da ob vsaki priložnosti, posebno imami iz mihraba in hatibi ob petkovih molitvah z mimberja jasno in nedvoumno prenesejo našo fetvo, da so bloki Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini edini veljavni dokaz za plačilo zekata in sadekatu-l-fitra, ter da je skupni fond Bejtu-l-mala Islamske skupnosti edino pravilno mesto za plačevanje zekata in sadekatu-l-fitra. Zavestno kršenje zgornje fetve o zekatu in sadekatu-l-fitru, ki jo objavljamo, s strani kogarkoli, je enako zavestnemu kršenju tretjega stebra islama, tj. Kalifata, Imameta in Menšure, kar pomeni ne spoštovanje pomena in pomembnosti »Akide in Šeriata«.

ODGOVOR: Alejkumusselam.  Skupni fond Bejtu-l-mala Islamske skupnosti s šeriatske strani ni edino pravilno plačevanje zekata in sadekatu-l-fitra v Bosni in Hercegovini in diaspori. In ne samo da ni edino pravilno, pač pa je plačevanje zekata in sadekatul-fitra na to mesto šeriatsko sporno, saj tako zbrani zekat ne pride do uporabnikov, ki so omenjeni v osmih fondih, ki se omenjajo v 60. aji sure Et-Tevba.

Iz tega sledi, da je ta fetva nepravilna in musliman se ni dolžan ravnati po njej, niti je v grehu če postopi drugače.
Razlogi nepravilnosti te fetve: Prvo, učenjaki so soglasni da je pravica in obveznost muslimanskega vladarja, da zbira zekat (od tistih, ki so ga dolžni plačevati) in da ga dostavi osmim šeriatsko predpisanim fondom (skladom, op. prev.). Ta predpis se nanaša na pravičnega vladarja in na jemanje zekata na vidno imetje kot je živina (ovce, krave in kamela), kmetijskih izdelkov, plodov, setev ipd. Na tem je idžma' (konsenz op. prev.) pri ashabih (prva generacija muslimanov, op.prev.), tabi'inih (druga generacija muslimanov, op.prev) in imamih mudžtehidih (strokovnjakih, op.prev.). Če je vladar nepravičen, ali imetje skrito kot npr. Denar, trgovska roba ipd., imajo učenjaki deljeno mnenje glede obveznosti vladarja, da zbira zekat. Podrobnosti, argumenti in stališča učenjakov glede teh mes'el (primerov, op.prev.) so omenjeni v vseh osnovnih fikhskih knjigah vseh štirih pravnih šol (meshebov).

Nepravilnost omenjene fetve je v tem, da Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini ni na stopnji muslimanskega vladarja, imama, kalifa ali velijul-emra, ker se pod muslimanskim vladarjem, ki ima obveznost zbiranja zekata misli na tistega, ki ima stvarno oblast v svojih rokah: vojsko, policijo, zakonodajno, sodno in izvršilno oblast, medtem ko Islamska skupnost ne samo, da nima oblasti pač pa je samo združenje državljanov, ki zastopa interese muslimanov na teh prostorih.

Sodeč po tem se šeriatski predpis zbiranja zekata s strani islamskega vladarja ne more nanašati na Islamsko skupnost, niti ima slednja pravico da se povzdiguje na to stopnjo in se pri tem obvezuje, da se zekat plača samo njej in ob tem prepoveduje in smatra napačnim, da ga zbira nekdo drug, ker ona ni na stopnji imamov niti kalifa. Kar se tiče t.i. Menšure in tistega kar domnevno izhaja iz nje, to s šeriatskega pogleda ni vredno niti komentarja. Glede tega da Islamska skupnost ne predstavlja oblasti, bi bila dva razumna človeka v soglasju. Niti je ona kakor islamska oblast, niti menja islamsko oblast v njeni odsotnosti, saj nima niti izvršne kaj šele zakonodajne ali sodne oblasti, pač pa se za njo lahko reče največ to, da organizira, upravlja in usmerja islamsko življenje in običaje muslimanov na teh prostorih.

Z druge strani je zbiranje zekata v muslimanskih deželah danes po svetu približno takšno kot ga navaja dr. Mustafa Hasani v svojem tekstu pod naslovom »Modeli organiziranega zbiranja in distribucije zekata v svetu«, v katerem je on s pomočjo analize današnje situacije v svetu, ustanovil, da obstajajo tri oblike organizacije zbiranja zekata:
1. Dajanje zekata je obveznost, ki je predpisana z zakonom države (zekat je obveznost predpisana z zakonom v šestih državah: Saudovi Arabiji, Maleziji, Libiji, Pakistanu, Sudanu in Jemnu.)
2. Dajanje zekata je prostovoljno, ni obvezno z zakonom, toda države se pojavlja kot ustanovitelj agencije in fonda za zbiranje in distribucijo zekata. (Ta model je prisoten v: Kuvajtu, Jordaniji, Omanu, Kataru, Bahrainu, Bangladešu in Indoneziji. Egipt se razlikuje od navedenih držav, s tem ko so l. 1971 našli rešitev z ustanavljanjem Nasir Social Bank Egipta, ki v zasebnem delu svojih poslov deluje na zbiranju in distribuciji zekata. On navaja, da ti fondi niso edine institucije v teh državah, ki zbirajo zekat. Številne prostovoljne in druge organizacije ravno tako zbirajo zekat, zaradi česar se razvija tekmovalni duh v višini zbranega zekata.
3. Dajanje zekata je prostovoljno, toda muslimanom je prepuščeno na voljo na kateri način se bodo organizirali. (Tako je v Indiji kjer delujejo trije različni tipi organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in distribucijo zekata.)
Na osnovi tega, zbiranje zekata s strani Islamske skupnosti lahko uvrstimo v tretjo skupino držav v katerih je prepuščeno volji muslimanov in kjer se oni organizirajo kakor želijo in kakor vidijo da je najbolje, tj. za to tretjo skupino ne stoji država niti ona to organizira. Zato je neprimerno, da Islamska skupnost omejuje in zadržuje monopol zbiranja zekata samo za sebe, saj takšno obnašanje nima  opore v šeriatskih tekstih glede na to da ona ne predstavlja državo, tj. ni na stopnji imamov in kalifa.

V Saudovi Arabiji, kjer je zbiranje zekata regulirano s strani države, mnoga podjetja in posamezniki, dajejo zekat na trgovsko blago in denar tistim zekatskim upravičencem za katere sami menijo, da je najbolje dati. Ravno tako, skoraj vse humanitarne in dobrodelne organizacije javno zbirajo zekat. Vse to delajo eni in drugi in jim država ali učenjaki ne prepovedujejo teh aktivnosti niti sugerirajo, da je takšno dajanje zekata napačno. Zato se postavlja vprašanje kako lahko neka Bosna vzame sebi monopol glede zbiranja zekata in prepoveduje in določa kdo ga lahko zbira in komu se daje, glede na to da zbiranje zekata ni regulirano na državnem nivoju?

Drugo: spajanje sadekatul-fitra z zekatom v kontekstu pravic in obveznosti zbiranja zekata je popolnoma zgrešeno, saj je obveznost in šart (steber islama, op.prev.) veljavnosti da sadekatul-fitr pride v roke uporabnikov (revežev) pred bajramsko molitvijo, kar se v primeru načina delovanja Islamske skupnosti ne dogaja. Ko učenjaki govorijo o obveznosti muslimanskega vladarja da zbira zekat, mislijo samo na zekat, in ne tudi na sadekatul-fitr. Poslanec, s.a.v.s. ni pošiljal zbiralce zekata da zbirajo sadekatul-fotr pred koncem ramadana, pač pa so vsaka družina ali posameznik sami za sebe namenjala sadekatul-fitr in ga dala revežem ob koncu ramadana pred bajramsko molitvijo.

To je bila praksa ashabom, tabi'inov in tistih, ki so prišli za njimi.

Sadekatul-fitr se je dajal v živilih, npr. v pšenici, koruzi, ječmenu in fižolu, kasneje pa tudi v rižu, moki ipd., ne pa v denarju. Glede pravilnosti dajanja sadekatul-fitra v denarju imajo učenjaki deljeno mnenje, pri čemer je večina učenjakov mnenja, da ga ni pravilno dajati v denarju.

Prav tako imajo učenjaki deljeno mnenje glede tega v kateri fond je potrebno dajati sadekatul-fitr, ali se daje tako kot zekat v omenjenih osem fondov, ki so navedeni v aji, ali samo revnim, kar je bila tudi praksa v času Allahovega Poslanca, s.a.v.s.

Tisto kar je pomembno na tem mestu omeniti je, da se sadekatul-fitr ne zbira s strani muslimanskega vladarja tako kot se zbira zekat. Glede uporabnikov sadekatul-fitra, dokazi iz sune kažejo na to, da se on podeljuje revnim muslimanom, kot tudi argumenti sune kažejo, da se daje v živilih kot so: moka, fižol, riž, koruza ipd. Ravno tako, šart veljavnosti dajanja sadekatul-fitra je, da se podeljuje pred bajramsko molitvijo, medtem ko se pri zbiranju sadekatul-fitra v Bejtul-mal Islamske skupnosti ta šart ne izpolnjuje, saj oni zbrana sredstva uporabljajo za potrebe IS skozi celo leto.

Tretje: Osupljivo spoznanje je, da Islamska skupnost zbrana sredstva od zekata in sadekatul-fitra uporablja kot vire financiranja same Islamske skupnosti, tj. ona od teh sredstev financira samo sebe v svojem raznolikem spektru aktivnosti: financiranje medres, FIN-a, sanacija in vzdrževanje objektov, plače profesorjev, muallimov in uslužbencev IS, ipd. Z drugimi besedami, Islamska skupnost ne podeljuje zekat in sadekatul-fitr v osem fondov, ki so odrejeni v Kur'anski aji, ki pravi: »Zekat pripada samo revnim in ubogim, in tistim ki ga zbirajo, in tistim katerih srca je potrebno pridobiti, in za odkup iz suženjstva, in zadolženim, in namenjenim na Allahovi poti, in naključnemu potniku. Allah je tako odredil! In Allah ve vse in je moder.« (Et-Tevba, 60)

Od dokazov s katerim se potrjuje da IS sredstva zbrana od zekata in sadekatul-fitra uporablja za svoje lastne potrebe je tudi tekst Mr. Mustafe Hasanija, ki v svojem delu »Pomen islamske oblasti v organizaciji in vodenju akcije zbiranja in distribucije zekata s posebnim ozirom na Islamsko skupnost v Bosni in Hercegovini«, objavljenim v Znakovi vremena, Naučnoistraživački institut "Ibn Sina", Vol. 9, Sarajevo, 2006, br. 31, str. 63-78, med drugim pravi: »Kot je v tem delu uvodoma rečeno, že desetletja Islamska skupnost v BiH vodi akcijo zbiranja in distribucije zekata in sadekatul-fitra, naslanjajoč se na tolmačenje, ki jo je pri nas iznesel Husein Đozo. On ni bil prvi, ki je pri nas o tem pisal. Pred njim, kolikor nam je znano, so pisali tudi Džemaludin Čaušević in Abdulah Bušatlić, toda Đozino tolmačenje kategorije »fi sebilillah« je sprejela Islamska skupnost in je na koncu realizirano.

V svojem znanem delu »Pomen in šeriatska osnova akcije zbiranja in porazdelitve zekata in sadekatul-fitra« je Husein Đozo zapisal: »Odpiranje Fakultete je terjalo ogromna materialna sredstva. Tu nam se najbolje kaže nujno povezovanje duhovne in materialne komponente, oziroma duhovnih in materialnih vrednot. Fakulteta kot izraz potrebe duhovne komponente je predpostavljal obstoj solidne materialne osnove. To osnovo je bilo potrebno ustvariti in najti stalne in zanesljive nove vire prihodkov. Zgodovina bo najbolje pokazala koliko je bila pomembna poteza in koliko modra in upravičena odločitev organov Islamske skupnosti, da se v ustvarjanju nove osnove in iskanju novih virov prihodka usmeri na zekat, zekatu'l-fitr in da reaktivirajo te vire in jih ponovno privedejo njihovem pravem namenu.
Novost, ki jo prinaša Ustava IS iz 1990., glede na predhodne Ustave IS, se nanaša na zekat. Namreč, s to Ustavo so zekat, sadekatul-fitr in prihodki od zbranih kurbanskih kožic navedeni kot viri pridobivanja premoženja, s čimer je priznano faktično stanje, da se skoraj dve desetletji s to akcijo financirajo verske šole, Fakulteta in drugi znanstveno-raziskovalni projekti. V ta namen je s to Ustavo predvideno ustanavljanje zasebnega fonda«.

Edina kategorija pod katero bi se lahko Islamska skupnost štela in upravičevala za vzemanje in uporabo sredstev zekata in sadekatul-fitra je kategorija »fi sebilillahi« tj. »namenjenim na Allahovi poti«. Z analizo dokazov, mnenj in stališč učenjakov o kategoriji »fi sebilillahi« lahko povemo, da se pod to kategorijo v prvi vrsti misli na boj na Allahovi poti tj. džihad, glede česar so učenjaki enotni. Razhajajo se pa v nekaterih podrobnostih, tj. ali se to poleg opreme borcev na Allahovi poti in priprava na džihad nanaša tudi na kupovanje orožja, urjenje ipd. Sodeč po mnogih učenjakih v to kategorijo spada tudi dajanje zekata za opravljanje Hadždža tistim, ki ga še niso opravili, na kar kažejo sprejemljivi hadisi, katere beležita Ebu Davud in Ahmed.
Ravno tako, v to skupino sodeč po mnogih spadajo tudi tisti, ki iščejo šeriatsko znanje, in v modernem času so mnogi Kolegiji islamskega prava in mnoge Komisije za fetve dovolile, da se pod to kategorijo plačuje zekat za davetske aktivnosti. Ni dvoma, da je stališče nekaterih učenjakov, da se pod to kategorijo misli na vse oblike dobrega (kullu vudžuhil-hajri) neveljavno, ker iz njega izhaja, da ni bilo potrebe da se omenjajo vse druge kategorije katerim se daje zekat, saj jih »vse oblike dobrega« zajemajo.

Sodeč po tem, se lahko pod to kategorijo zekat da mudžahidu (tj. za džihad), za opravljanje Hadždža, študentu šeriatskega znanja in za davetske aktivnosti. Ni dvoma, da se poraba zbranih sredstev od zekata in sadekatul-fitra kot vir financiranja Islamske skupnosti ne more upravičevati s kategorijo "fi sebilillahi", saj prehajajo okvirje možnega pomena te kategorije zekata.

Iz tega izhaja, da je dajanje zekata in sadekatul-fitra Islamski skupnosti zelo vprašljivo in diskutabilno s strani neadekvatne razdelitve teh sredstev tistim, ki si jih zaslužijo, kot npr. revne muslimanske družine po BiH. Resnično je žalostno spoznanje, da se sredstva od zekata dajejo bogatim profesorjem fakultet, učiteljem medrese, muallimom in imamom in drugim in da se pri tem istočasno zanemarjajo revne in nepremožne muslimanske družine, katere so najnujnejše, da dobijo zekat.

Po vsem povedanem, se lahko pove, da je fetva po kateri je skupni fond Bejtu-l-mala Islamske skupnosti edino pravilno mesto za plačevanje zekata in dajanje sadekatul-fitra ne samo napačna in neobvezujoča s strani šeriatskega tolmačenja tega vprašanja, pač pa predstavlja zlorabo emaneta in zaupanja, ki se daje Islamski skupnosti.

Pravilno je, da ima Islamska skupnost obveznost in pravico kot največje in najmočnejše združenje muslimanov v naših krajih, da čim boljše in kvalitetnejše organizira zbiranje zekata in sadekatul-fitra (s tem da ga dostavijo uporabnikom pred bajramsko molitvijo) in da ga distribuira resničnim uporabnikom, tj. tistim ki se nahajajo v omenjenih osem fondov v Kur'anski aji. Pri tem nimajo pravice monopola v tem, da odrekajo pravico katerim koli drugim združenjem in organizacijam, da se ukvarjajo z enakim poslom.

Opomba: Če nekdo očitava zgoraj omenjenem, da vodi v cepitev in delitev muslimanov, da vodi v razkol in hujska na Islamsko skupnost, ter kdo sem jaz in meni podobni, da prigovarjamo enemu gigantu IS, in temu podobno, bi odgovoril tako: Obveznost znalcev je, da popravljajo stanje in kažejo na napake in deviacije tako posameznikov kot tudi organizacij. Tako kot kažejo na napačno tolmačenje vere v akidi, kot so deviacije sufijev, šiitov, maturidij, izmišljevanja nekakšnih svetišč (Lastavice, djevojačke pećine ipd.), ipd., negirajo in se borijo proti številnim izmišljenim novostim kot so mevludi, četeresnice, sedmine, ramadanski in drugi glasbeni festivali, salle, ipd. Tako je tudi obveznost znalcev, da pojasnijo to napačno fetvo glede zbiranja zekata in sadekatul-fitra, ker ni razlike med prvim in zadnjim razen v tem, da je zadnje občutljivejša tema, ker dreza v »žep in finance«. Toda, ta vera je emanet na naših plečih, dolžni smo pojasnjevati resnico in delovati po njej. Ve billahi tevfik.

Vir: http://n-um.com/?q=node/3964
Prevod: SMS


  Napiši prvi komentar

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved