To je stroga obveznost vsakega polnoletnega muslimana in muslimanke, ki izpolnjujejo pogoj nisaba. Nisab pomeni, ko ima človek v posesti sredstva, ki jih to leto ne uporablja. To so sredstva, ki ostanejo potem, ko zadovolji svoje osnovne potrebe in osnovne potrebe družine. Na ta »presežek« sta vsak musliman in muslimanka dolžna dati zekat. Sama beseda zekat pomeni »čiščenje«, tj. čiščenje svojega premoženja. Višina zekata znaša 2,5% od navedenega »presežka«. (Zekat se različno obračunava v primerih živine, poljskih pridelkov ipd. V to se ne bomo poglabljali glede na to, da v našem primeru prevladujejo primeri dajanja zekata v gotovini).
Zaradi boljše predstave navajamo primer obračunavanja zekata. Vzeli bomo primer, da ima musliman/muslimanka v svoji posesti npr. 9.000 EUR, ki so nedotaknjeni v času enega leta, pri tem pa ni pomembno v katerem delu leta. Pomembno je voditi evidenco o tem kdaj smo imeli ta sredstva in ali sredstva v tem znesku "stojijo" preko celega leta. (V primeru, da se znesek spreminja, je potrebno vzeti povprečje). Glede na to, da je nisab 5.000 EUR, to pomeni da podlega zekatu 4.000 EUR. Torej 2,5% od 4.000 EUR znaša 100 EUR. Tako bomo plačali zekat v znesku 100 EUR.

Sadekatu-l-fitr je ramadanska sadaka/miloščina. Sadekatu-l-fitr je dolžan plačati vsak musliman in muslimanka, ki sta dolžna dati zekat. Sadekatu-l-fitr se plačuje tudi za družinske člane.
Sadekatu-l-fitr je potrebno plačati tudi, če se se iz kakršnega koli razloga nismo postili.

Višina sadekatu-l-fitra znaša toliko kolikor je potrebno eni osebi za dnevno prehrano. Lahko se da v gotovini ali v naturi.

Demokratična družba, ki spoštuje versko svobodo, bi z zakonsko prepovedjo muslimanskih pokrival prekršila lastna temeljna pravila in se neposredno vmešala v verske zadeve (torej prestopila bi mejo ločevanja), omejila versko svobodo ter osebne pravice posameznika (kot je pravica do svobodne izbire načina oblačenja) in vzakonila segregacijo.

Vprašanje: Kaj pomeni taklid in včem se razlikuje od idžtihada? 

Odgovor: Taklid pomeni imitacija (posnemanje, oponašanje). To je beseda iz islamskega verskega prava, ki označuje nekoga, ki sledi nekomu v verskih stvareh. Oseba, ki sledi se imenuje mukallid, tisti katerega sledijo pa se imenuje mudžtehid.
Očitno je med muslimani več mukallidov kot mudžtehidov.

Idžtihad (ne džihad) dobesedno pomeni vložiti napor. Misli se na vlaganje napora v iskanju odgovora na določeno pravno vprašanje (iz te besede je izvedena beseda mudžtehid).

Zaradi poenostavitve vzemimo primer iz sodobnega življenja, ki se pojavlja kot problem v življenju muslimana npr. življenjsko zavarovanje. Nekdo od muslimanov zastavi učenemu muslimanu vprašanje ali je to z islamskega vidika dovoljeno. Učenjak odgovori (in on je mudžtehid). Musliman, ki je zastavil vprašanje sprejme in sledi mnenju/odgovoru in postane mukallid. Mnenje se razširi med muslimani in začno ga slediti. Tako tudi oni postanejo mukallidi.

Osman ef. Đogić

Vprašanje: Zanima me ali islam dovoljuje ločitev partnerjev?

Odgovor:  Dovoljuje, čeprav je razveza v islamu po besedah Poslanca a.s. "Bogu najbolj osovražena stvar, ki je dovoljena". Z drugimi besedami, vztrajanje v zakonu in vzdrževanje zakonske zveze je visoko priporočeno.

Vprašanje: Sem turistična vodička z mednarodno licenco in trenutno se pripravljam na začetek sezone. V veliki večini vodim v države, kjer prevladuje islam. Letos bodo moje glavne destinacije Dubaj, Egipt in Tunizija. Ogromno stvari že obvladam, veliko sem se naučila ravno na potovanjih, manjka pa mi "poglavje" poroke in pogrebi. Vem, da je veliko gradiva na to temo, vendar vas prosim za kakšno "strnjeno" verzijo razlage o poročnih obredih in pogrebih v muslimanskem svetu.

Že v naprej se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Odgovor:  Preprost opis muslimanske poroke ali pogreba islama brez razumevanja ozadja oz. bistva verovanja ni najbolj razumljivo, zato pripročam da jih najprej seznanite z bistvom verovanja vsakega muslimana. Islam zajema vse segmente človekovega življenja, zato ga je mogoče lažje razumeti skozi prakso.

O POROKI

Zakon je institucija, kateri islam posveča veliko pozornost. Družbene devijacije se dogajajo zaradi nekontroliranega manifestiranja spolnega nagona. Medtem ko islam strogo prepoveduje razvrat, je zakonsko življenje več kot priporočeno. Islam prepoveduje celibat. Suna (praksa Poslanca Muhammeda a.s.) nas uči da je zakon pol verovanja, Kur'an ki predstavlja osnovni vir verovanja vsakega muslimana pa omenja poroko na več mestih: "Poročite se s tistimi ženami, ki so dovoljene..." (En-Nisa, 3), "Omožite neomožene in oženite neoženjene" (En-Nur, 32) itd.

It teg dveh virov se je izoblikoval odnos muslimanov do zakona kot institucije in ta dva vira definirata medsebojne odnose in razmerja v zakonu.

Tako se pri izbiri soproge/soproga priporoča pregled več dejavnikov: lepota, materialni status, družina in morala - vera. Najpomembnejše je slednje.

Moški ima pravico videti potencialno bodočo ženo v skladu z islamskimi predpisi. Priporočeno je, da se o bodočih partnerjih informirajo tudi pri rodbini in znancih. Kur'an tudi prepoveduje poroko v določenih primerih: "Prepovedane (za ženitev) so vam: vaše matere, vaše hčere, vaše sestre, vaše tete po materini in očetovi strani, hčere vaših bratov in hčere vaših sester, vaše dojilje, sestre po dojilji, matere vaših žena, vaše pastorke, ki so v naročju vaše družine in (so jih rodile) vaše žene, v katere ste že vstopili, če vanje niste vstopili ni greh; pa soproge tistih sinov, ki izvirajo iz vaših ledij. In (tudi je prepovedano) imeti dve sestri hkrati (za soprogi), razen tistega, kar se je že zgodilo. Bog odpušča in je usmiljen. (Kur'an, 4:23-24)

Zaroka

Prepovedano je zaročiti osebo, ki je že zaročena. Ravno tako vdovo ali ločenko, ki se nahaja v 'iddetu (obdobje čakanja po ločitvi. Pred tem obdobjem ni možno na islamski način skleniti nove zakonske zveze. Za nosečnico velja to obdobje do poroda, za vdovo 4 mesece in 10 dni, za ločenko 3 menstrualna ciklusa).

Prepovedani zakoni

Prepovedani so zakoni med muslimani in politeisti, ateisti itd. (za vernika bi bil takšni zakoni lahko težavni s stališča prakticiranja islama). Dovoljena je poroka z kristjankami in Židinjami, medtem ko je muslimankam dovoljena poroka samo z muslimani (kristjani in judje ne priznavajo Poslanca Muhammeda a.s., medtem ko muslimani smatramo da sta bila Mojzes in Jezus ravno tako Božja Poslaneca. S tega stališča bi kristjanka ali judinja v zakonu z muslimanom lahko nemoteno prakticirala svojo vero, medtem ko bi bilo obratno to lahko oteženo. Poleg tega se upošteva večja odgovornost moškega v družini in družbi. Kur'an pravi: "Moški so nadrejeni ženskam, ker je Bog odlikoval ene bolj od drugih in zaradi tega, ker izdajajo od svojega premoženja... (4:34). To sem navedel, ker predpostavljam da se sprašuješ zakaj po logiki "možnosti prakticiranja vere" ni dovoljena poroka med muslimanko in kristjanom ali judom.

Poročni obred

Najpomembnejša stvar pri sklepanju zakonske zveze je ponudba in sprejemanje tj. da moški ponudi zakon ženski in da ga ona sprejme. To se mora zgoditi ob prisotnosti dveh prič. Dekle mora dobiti dovoljenje staršev ali skrbnikov. To je obveznost pri vseh pravnih islamskih pravnih šolah, razen pri hanefijski pravni šoli. Priporočeno je, da se poroka sklene v petek ali v četrtek zvečer ali za bajram.

Poročna svečanost

Poročna svečanost je v skladu z prakso Poslanca a.s. Na svečanost se povabi rodbino, prijatelje in ostale goste. Na svečanost je obvezno povabiti tudi revne. Povabljenci so se dolžni odzvati vabilu.

Poligamija

Islam ne dovoljuje muslimanom, da se poročijo z več kot štirimi ženami. Poslancu Muhammedu a.s. je bilo zaradi potreb misije izjemoma dovoljena poroka z devetimi ženami, saj so imele slednje neprecenjivo vlogo pri tolmačenju islamske prakse in učenja v muslimanski družbi.

Pogoj za poligamen zakon je pravičnost, to je tudi razlog zaradi katerega večina muslimanov živi v monogamnih zakonih. Težko je namreč biti pravičen do več žena hkrati.

Mehr

Ob vstopanju v zakonsko zvezo je moški dolžan dati ženi poročno darilo (mehr). Ta spada med pravice žensk in v znesku oz. vrednosti ni omejen. Mehr je eden od garantov zakona, saj mora moški v primeru razveze na njegovo zahtevo, ženi dati ženi dogoverjeni mehr. V primeru, da želi razvezo žena (in ta ni izzvana neislamskim obnašanjem moža), potem je dolžna možu vrniti mehr.

Kultura obnašanja v zakonu

Islam daje smernice o tem kako je potrebno postopati v zakonu, da bi se ta očuval. Tako nas uči, da se lepo obnaša do žene, da je do nje pravičen, da spoštuje njene želje in težnje, da ji pomaga pri hišnih opravilih, da ji omogoči osnovne življenjske potrebščine, da ne zanemarja njene spolne potrebe (dolžan jo je spolno zadovoljiti) itd.

Žena dolguje možu pokornost (vendar ne v kršenju islamskih predpisov) in hvaležnost. Skrbi za dom in vzgojo otrok, čuva čast in ugled družine, čuva podrobnosti iz intimnega življenja itd.

O zakonu si lahko preberete v Kur'anu: 24:32-33, 2:221, 4:22-25, 4:3, 4:129, 4:4, 60:10-11, 4:20-21, 2:226-229, 2:231, 65: 1-7, 2:230-237, 4:128, 33:49, 33:4, 2:234-235, itd.

O POGREBU

Priporočljivo je, da pred pogrebom je potrebno umrlo osebo okopati. Moške osebe lahko okopa moška oseba, ženske pa ženska. Umrlo osebo je potrebno zaviti v platno bele barve (ćefini, bos.). Pred pokopavanjem moški opravijo posebno molitev za primer smrti (dženaza namaz, bos.) na način, da se ustrezno pripravljena in opremljena umrla oseba (ali več njih) obrne v smeri Mekke. Za njim stoji imam in za njem verniki razporejeni v neparnih vrstah (saff).

Če je imela umrla oseba dolgove, je za družino priporočljivo, da jih poravna še pred pogrebom.

Pripravil: Edin Kumalić
Pregledal: Osman ef. Đogić

Literatura:

- M. Kerševan, N. Svetlič; Koran o Koranu, Bogu, islamu; Ljubljana, 2004
- Kurdić Šefik , Brak i intimni odnosi u islamu, Zenica, 2003
- Al Qaradawi Jusuf, Halal i halal u islamu, Sarajevo, 1997
- El Džezairi, Ebu Bekr Džabir, Put pravog muslimana, 2000
- Đogić Osman, Smrt u familiji - šta učiniti, članek

Vprašanje: Iščem literaturo oz. brošuro za učenje namaza (salat) v slovenskem jeziku. Ali mi jo lahko pošljete po pošti?

Odgovor: Nažalost, trenutno še ni prevedena ustrezna literatura. Dokler ne dobimo slovenski prevod si lahko pomagate z bosansko različico, ki jo lahko dobite na tej povezavi.

Vprašanje:

Zanima me naslednje; Apokalipsa oz. Sodni dan. Vidim da je povezan z Isaa a.s. (Jezus) oz. z njegovim prihodom. Kot verjetno že veste, kristjani verujemo, da je Jezus Božja oseba, v islamu pa verujete, da je samo prerok. Kako je Isaa a.s. povezan z Sodnim dnem v islamu? Zanima me še njegova vloga na splošno v islamu.

Odgovor:

Islamsko stališče in pogled na Jezusa (Isa a.s.) je sredinsko glede na dve krajnosti, židovsko in krščansko. Židje zavračajo Isa a.s. (Jezusa) kot božjega poslanca in ga imajo za prevaranta in zavajalca. Z druge strani ga imajo kristjani za sina božjega in kot takega ga slavijo in obožujejo. V islamu je Isa a.s. eden izmed velikih Božjih poslancev, zelo spoštovan tako kot so Ibrahim a.s. (Abraham), Musa a.s. (Mojezes) in Muhamed s.a.v.s. To je v skladu z učenjem o Allahovi enotnosti in enostnosti Allahovega s.w.t. razodetja ter komplementarne in popolne vloge vseh objav božjim poslancem. Bistvo islama, ki se odraža v odločni pokornosti in oddanosti Allahovi s.w.t. volji, je objavljena Adamu a.s., ki jo je prenesel na svoje otroke. Vse naslednje objave (razodetja): Nuhu a.s. (Noji), Ibrahimu a.s. (Abrahamu), Musau a.s. (Mojzesu), Isau a.s. (Jezusu) in na koncu Muhamedu a.s. so bile v skladu s to objavo z določenimi dopolnitvami, ki dodatno definirajo in precizirajo odnos med človekom in Allahom s.w.t., odnose med ljudmi in odnos človeka do njegove okolice, da bi on (človek) živel v skladu z Allahovimi s.w.t. napotki. Torej, na katerokoli kontradikcijo med objavljenimi religijami islam gleda kot na ljudski faktor, ki je vnesen v religijo. Kur'an ne precizira detajle iz življenja Isa'a a.s., ampak razkriva pomembne aspekte njegovega rojstva, misije, njegovega nebovzetja ter razkriva krščanske dogme, ki se nanašajo nanj.

Merjem (Marija)

Merjem, mati Isa a.s. je hči Imranova, ki jo je njena mati pustila v hramu, da bo v službi Allahu s.w.t. Zekerija (Zahirije) prevzame skrb o njej v hramu.
Ko je Merjem postala polnoletna sveti duh, melek Džebrail (angel Gabriel), pride v liku človeka in ji prinese novico o sinu.

»Takrat so angeli rekli: »O Merjem! Allah ti oznanja veselo novico, Besedo od Njega, njegovo ime je Isa, sin Merjeme! Ugleden bo na tem in na onem svetu, eden izmed tistih, ki so (Allahu) blizu. (Kur'an 3:45).

Naprej se govori o tem, da bo govoril že kot dojenček in da bo eden izmed najboljših ljudi. Merjem dobi tudi razlago o tem kako bo dobila otroka, ko pa se jo moški ni niti dotaknil, ko Allah s.w.t. nekaj želi, samo reče: »Bodi! in tisto biva«

Isa a.s. ni božji sin

Kur'an priznava dejstvo, da Isa a.s. nima očeta ampak to ga ne naredi božjim sinom ali samim Bogom. Če bi vzeli to logiko bi lahko Ademu a.s. pripisali, da je sin božji saj on nima niti očeta niti matere. Na ta način Kur'an opozarja na nadnaravno stvarjenje obeh v naslednjem verzu:

» Primer Isa'a pri Allahu je zares kot primer Adema. Ustvarjen je od zemlje in zatem je rekel: »Bodi«! in on postane«. (Kur'an 3:59)

Isa a.s. je ena izmed členov v dolgi verigi božjih poslancev in misijonarjev, ki so poslani od Allaha s.w.t. različnim družbam in narodom, ko so potrebovali napotila oziroma ko so se oddaljili od verovanja v Allaha s.w.t. Isa a.s. je izbran od Allaha s.w.t., da bi bil poslan židom, ki so odstopili od Musaovega a.s. (Mojzesovega) učenja in učenja drugih poslancev. Allah s.w.t. mu je dal veliko čudežev (mu'džize) kako ob njegovem stvarjenju, rojstvu in otroštvu kot tudi odraslemu, da bi ljudem lažje dokazal, da je Allahov s.w.t. poslanec in da bi ga sledili.
Isa a.s. je napovedal prihod Muhameda s.a.v.s.

Isa a.s. je tudi napovedal prihod zadnjega Allahovega poslanca Muhameda a.s. O tem govori Kur'an:

»In takrat ko je Isa, sin Merjeme rekel: »O sinovi Izraela! Jaz sem poslan od Boga, da bi potrdil (resničnost ) tistega, kar je bilo pred menoj (razodeto) od Tore, in oznanim veselo novico o poslancu, ki bo prišel za menoj, z visoko hvalevrednim imenom (Ahmed)« Ko je nato prišel k njim z jasnimi znaki, so rekli: »To je očitna čarovnija.« (Kur'an 61:6)

O prihodu Muhameda a.s. govori tudi Stara in Nova Zaveza.
Primer iz Stare Zaveze:

»Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal.« (MK18:18)

V Novi Zvezi se o tem govori v Janezovem Evangeliju v poglavjih 14 in 16.

Isa a.s. je povzdignjen na nebo

Islam tudi negira krščansko dogmo, da je Isa a.s. razpet na križu. Neverniki so sklenili zaroto, da ubijejo Isa'a a.s. (isto so naredili tudi Muhamedu a.s. šest stoletij kasneje) ampak Allah s.w.t. je imel boljši plan zanj in njegove maloštevilne učence.
Kur'an nam v tretjem poglavju v verzih od 52 do 56 pojasni da Isa a.s. ni razpet ampak je povzdignjen na nebo. Allah s.w.t. ga je obvaroval teh muk in nekdo drugi je bil razpet, sovražnikom pa se je dozdelo da je to Isa a.s. To zvijačo in zaroto, ter lažne obtožbe proti Merjemi Kur'an smatra prestopom in grehom, ki so jih naredili neverniki iz judovskega ljudstva.

Isa a.s. se bo vrnil

Isa a.s. se bo vrnil pred Sodnim dnem, čeprav njegov prihod ni jasno omenjen v Kur'anu. Komentatorji Kur'ana smatrajo da verzi »Ni nobenega izmed ljudi Knjige, da ne bo pred svojo smrtjo zares verjel vanj (Isa'a), a Sodnega dne on bo priča proti njim« (Kur'an 4:159), pomenijo da se bo Isa a.s. vrnil in vsi židje in kristjani bodo verjeli vanj pred njegovo smrtjo. Tako razumevanje ima podporo v hadisih poslanca Muhameda s.a.v.s.

Eden takih hadisov je: Ebu Herejere pravi, da je Allahov poslanec Muhamed s.a.v.s. rekel: V imenu Tistega v čigavi roki je moja duša, Merjemin sin bo kmalu prišel med vas kot pravični sodnik: On bo zlomil križ, ubil svinjo, ukinil džizijo (takso, ki jo plačujejo polnoletni moški nemuslimanske skupnosti, ki je pod zaščito muslimanske države), bogatstvo in blago se bo tako namnožilo ga nihče ne bo hotel, a ena sedžda (položaj pri molitvi ko smo čelom na tleh) bo bolj vredna kot celi svet in vse kar je na njem« (Buhari in Muslim).


Slovar:  

a.s. – alejhi selam - se piše ob imenih poslancev, pomeni mir z njim. Varianta s.a.v.s. salallahu alejhi ve selem je boljša in pomeni »Allahova milost nanj in mir z njim«.
s.w.t. – subhanehu we te'ala - se piše ob imenu Allaha, pomeni slavljen in vzvišen naj bo On.
hadis – govor in dejanja poslanca Muhameda s.a.v.s.
Buhari in Muslim – dve najboljši zbirki (najbolj verodostojnih) hadisov (govor Muhameda s.a.v.s.).

Viri: 

    - Dr. Maneh Hammad Al-Johani: The truth about Jesus
    - Marko Kerševan, Nina Svetič: Koran o Koranu, Bogu, Islamu, ...
    - Sveto pismo na www.biblija.net

Vprašanje: Pred štirimi leti so mi voščili rojstni dan in mi zaželeli kar si pač želim. Razmišljal sem o tem in sam pri sebi rekel, da sem sigurno budist, ker nimam nobene želje. Takrat pa mi je prišla iz srca beseda islam, ki se je večkrat ponovila. Topla beseda, točno iz srca. Kaj takega mi se še ni zgodilo. Še zdaj ne razumem ali sem musliman, saj se duša nahaja v srcu?

Odgovor: Fenomen sanj je prisoten v veri. Poslanci so dobivali objavo na ta način... s pomočjo vizije. Tudi moderni psihologiji in posebno psihoanalizi je znan ta fenomen. Notranji glas je lahko poziv za sprejemanje islama, odločitev pa je tvoja. Za več informacij lahko kontaktiraš našega imama ( [email protected]).

Beseda imam je arabskega izvora in pomeni "tisti, ki je spredaj" tj. tisti, ki vodi obredno molitev. Po izročilu je to lahko tisti pobožen musliman, ki ima znanje iz virov islama (ne glede na družbeni status). Posamezne skupnosti zaradi boljše organizacije verskega življenja zaposlujejo tudi poklicne imame. Ti imajo ponavadi srednjo ali univerzitetno izobrazbo islamskih smeri. Njihova naloga je pedagoška in sociološka. Vodijo molitve, predavajo, poučujejo, dajejo moralni zgled itd.

Beseda islam izhaja iz arabskega korena "salam", kar pomeni mir, blaginja. Islam ne poučuje uporabo nasilja, vendar ga tudi ne izključuje. Kur'an se postavlja nasproti nasilju, vendar ga kontekstualno tudi dopušča. Vojna proti trpinčenju in izkoriščanju ljudi je dovoljena, vojna zaradi nasilnega preobračanja ljudi v islam, je prepovedana. Osnovna maksima islama je »ni prisile v vero«. Islam je postavljen na štirih temeljih: 'adl, ihsan, rahmet i hikmet – pravica, dobrodelnost, usmiljenje in modrost. Nobeden od njih ne vodi k nasilju.

Islam spodbuja strpnost, spoštovanje in sožitje med verniki različnih verstev. Muslimani verjamejo v spoštovanje drugih verstev ter v pravičnost in enakost med ljudmi.

Islam zagovarja spoštovanje svobode veroizpovedi in spoštovanje verske raznolikosti. Muslimani so poučeni, da naj bodo prijazni do ljudi drugih ver in naj se izogibajo diskriminaciji ali nasilju zaradi verskih razlik. Islam poudarja potrebo po vzpostavljanju medsebojnega dialoga, strpnosti in sodelovanja med verniki različnih verstev za ustvarjanje mirnega in sočutnega družbenega okolja.

Vendar pa je pomembno omeniti, da se lahko mnenja in prakse muslimanov glede odnosa do drugih verstev razlikujejo glede na različne interpretacije verskih naukov. Obstaja raznolikost v razmišljanju med verskimi učenjaki in skupnostmi, zato je vedno pomembno, da se za razumevanje islamskih naukov obrnemo na avtoritativne vire, kot so verski učenjaki, verski voditelji ali zanesljivi viri znanja o islamu.

V islamu se ženskam priznava enaka dostojanstvo in vrednost kot moškim. Islam zagovarja pravičnost in enakost med spoloma ter spodbuja spoštovanje in zaščito pravic žensk. Ženske imajo pravico do izobraževanja, dela, lastnine in sodelovanja v družbenem življenju. Vendar pa se lahko interpretacije in prakse razlikujejo med različnimi družbenimi in kulturnimi konteksti, kar lahko vodi do različnih ravni enakosti in pravic žensk v muslimanskih skupnostih.